“Kronično nezadovoljstvo ni le občutek, da nismo nikoli srečni, ampak lahko na zunaj izgleda, da nočemo biti srečni.”

Skoraj vsi poznamo koga, za katerega se zdi, kot da bi užival v zagrenjenosti in nezadovoljstvu. Takšnim osebam pogosto pravimo, da ‘gojijo’ težka občutja. A kroničnega nezadovoljstva ne smemo zamenjevati z depresijo, čeprav na prvi pogled izgledata precej podobno. Depresija prežema več področij življenja kot nezadovoljstvo in običajno vključuje slabo razpoloženje, razdražljivost, jezo, spremembe v prehranjevalnih in spalnih navadah, občutek nemoči in brezupa, nizko energijo, občutke krivde, pomanjkanje motivacije, v težjih primerih tudi samomorilne misli.  Pri kroničnem nezadovoljstvu pa gre pravzaprav za navade, rutino in miselnost, ki so povezani z iskanjem vsega slabega in včasih celo zavestno odločitvijo, da bomo na življenje gledali skozi prizmo negativnosti. 

A tako kot depresija se tudi kronično nezadovoljstvo lahko odraža na telesnem zdravju, kar se pogosto kaže s težavami v spanju, glavobolih, nepojasnjenih bolečinah in vsesplošni utrujenosti. Če občutek žalosti in jeze postane norma, je pomembno poiskati podporo najbližjih ali strokovno pomoč. V takšnih primerih lahko pomaga že sprememba perspektive in nove smernice, da posameznik ponovno začuti veselje in nov pogled na življenje. 

Možni vzroki za kronično nezadovoljstvo

Kronično nezadovoljstvo ima lahko različne korenine, zato je pomembno, da se dokopljemo do jedra problema. Takšni posamezniki imajo pogosto nizko samopodobo in občutek negotovosti vase. Morda so odraščali v družini, kjer so bila v ospredju pretirana disciplina in nerealna pričakovanja. Tudi vseživljenjski boj s travmo ali drugimi negativni izkušnjami lahko sproži nezavedno željo po nenehnem vračanju v stanje konstantnega nezadovoljstva in nesreče. Nekateri se ponašajo z realizmom in verjamejo, da biti praktičen in realen pomeni tudi osredotočati se na negativno. Spet drugi lahko zaradi odločitev ali izkušenj v preteklosti prevzamejo močni občutki krivde ali obžalovanja, zato se odločijo kaznovati sebe. 

Za nekatere je občutje nesreče lahko strašljivo, saj prebudi strah, da veselje vodi v razočaranje. Slednje pogosto doživljajo osebe, ki v življenju niso doživljale drugega kot stisko in bolečino. Nekateri imajo osebno poslanstvo, da globalne težave sprejmejo za svoje. Čeprav se zdi, da so v nekaterih pogledih plemeniti, si ti posamezniki ne morejo dovoliti, da bi občutili srečo. Obstaja tudi teorija, da imajo nekateri radi negativna čustva, saj jim ta predstavljajo obrambni mehanizem pred razočaranjem in nesrečo. 

Značilnosti kronično nezadovoljnih

Takšne osebe raje igrajo vlogo žrtve in za lastno nezadovoljstvo krivijo druge, namesto da bi prevzeli odgovornost za svoje življenje. Pogosto poiščejo razloge za nesrečo takoj, ko življenje postane preveč lepo. Nekateri celo tekmujejo s prijatelji, znanci, sodelavci in jim dokazujejo, da v življenju bolj trpijo. V težjih primerih se lahko borijo z zasvojenostmi, kot so hrana, nakupovanje, droge, alkohol, spolnost ali drugim kompulzivnim vedenjem. Morda celo prenehajo skrbeti za osnovne potrebe, kot so zdrava prehrana, redna vadba in zadosten spanec. Počutijo se kot sužnji svojih čustev in popolnoma nemočni, da bi se spremenili. Pogosto imajo nezadovoljujoče partnerske odnose in so nezadovoljni, četudi jim v življenju nič ne manjka. 

Je sreča naša izbira?

Pogosto slišimo stavek, da je sreča naša izbira. A zakaj potem ni več ljudi zadovoljnih? Nekatere osebe najdejo srečo tudi v najtežjih situacijah, ki bi predstavljale izziv še tako velikim optimistom. Drugi so nesrečni, čeprav imajo v življenju čisto vse. Potem je tu še vprašanje, kako sploh opredeljujemo srečo – z zunanjim uspehom, notranjim zadovoljstvom ali čem drugim? V mnogih primerih drži, da je sreča izbira. Do neke mere sami izbiramo svoje misli in reakcije, ki vplivajo na naše počutje. Doživljanje sreče lahko izboljšamo tako, da spremenimo svoje razmišljanje – npr. vodimo dnevnik hvaležnosti, se zavedamo sedanjega trenutka, sprejemamo to, kar je, ali razvijamo bolj zdrave mehanizme spoprijemanja s stresom. 

Vir: PsychologyToday