Letošnji svetovni dan preprečevanja samomora, ki ga zaznamujemo danes, poteka pod geslom Preprečevanje samomora - ves svet povezan, kar opozarja na pomen povezav na različnih ravneh za uspešno preprečevanje samomora. Pomembni dejavniki tveganja za samomor so težave v duševnem zdravju, še posebej depresija in zloraba alkohola.

Lani je v Sloveniji storilo samomor 448 oseb, od tega 361 moških in 87 žensk. "Vseh samomorov ne moremo preprečiti, mnoge pa vendarle lahko - tudi s povečano pozornostjo do soljudi, s pravočasnim iskanjem pomoči zase ali za drugega, s ponudbo čim več oblik strokovne pomoči in seveda tudi z ozaveščanjem o problemu," poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Številni posamezniki, ki storijo samomor, trpijo zaradi duševnih bolezni, vendar pa ne poiščejo pomoči. Razlog je tudi v stigmi, s katero se soočajo. Tehtanje med razlogi za in proti iskanju pomoči se prav pod vplivom stigme žal pogosto prevesi na nezaželeno stran, v skrivanje stiske pred drugimi.

Samomor je pomembna tema v naši družbi ter eden od treh najpogostejših vzrokov smrti v starostnem obdobju 15-44 let in drugi najpogostejši vzrok med mlajšimi (10-24 let) v številnih državah, pojasnjujejo v Društva psihologov Slovenije. Od leta 2010 v Sloveniji beležimo rahlo naraščanje števila samomorov, predvsem na račun večjega števila samomorov med moškimi. Kljub temu je število še vedno precej nižje od tistega iz začetka prejšnjega desetletja.

Tudi Evropska zveza psiholoških združenj (EFPA) opozarja na pomen ozaveščanja o samomoru. Ob tem poziva vlade, naj pri preprečevanju samomora uporabijo več psiholoških spoznanj. Psihologija se namreč ne uporablja le pri neposrednem delu s težavami v duševnem zdravju, ampak lahko vlade vodi tudi pri izbiri preventivnih metod, ki pomagajo spremeniti vedenje celotne populacije.

Nacionalni inštitut za javno zdravje bo danes v Celju pripravil novinarsko konferenco, s katero bo opozoril na problematiko samomora v Sloveniji.