Bulimija prizadene tri odstotke žensk, po nekaterih podatkih celo od pet do osem odstotkov, kar pomeni, da je pogostejša kot anoreksija. Kot pravi mag. Dragica Strnad, ki se že vrsto let ukvarja z motnjami prehranjevanja, za bulimijo v nasprotju z anoreksijo po navadi zbolijo nekoliko starejša dekleta in fantje (v poznih najstniških letih) in se tudi osebnostno nekoliko razlikujejo od anoreksičnih bolnikov. Po navadi so bolj družabni in impulzivni ter pogosto svoja resnična čustva skrivajo za svojo navidezno veselostjo.

Prisilno prenajedanje in bruhanje

Namesto izraza bulimija strokovnjaki včasih uporabljajo tudi izraz sindrom prenajedanja in praznjenja, ki se nanaša na vedenje oseb z bulimijo. Ti pojedo hrano, nato pa se prisilijo k bruhanju in tako nadzorujejo svojo težo. Nekateri bulimiki več dni ne jedo ničesar, nato v zelo kratkem času spravijo vase ogromne količine hrane, ki jo potem spet v celoti izbruhajo. Za praznjenje črevesja lahko bulimiki zlorabljajo tudi druge metode, na primer jemanje odvajal in diuretikov.

Zakaj je bulimija nevarna?

Tako kot anoreksija je tudi bulimija smrtno nevarna bolezen, ker poškoduje človekove vitalne organe. Poleg energije, potrebne za intenzivni telesni razvoj v puberteti, mora mlad organizem zaužiti tudi življenjsko pomembne minerale in hranilne snovi, ki omogočajo, da se telo pravilno razvija. Prenajedanje in praznjenje črevesja poruši ta proces in lahko v celoti zaustavi rast in razvoj.

Znaki bulimije

Če sumite, da ima nekdo, ki ga poznate, bulimijo, bodite pozorni na naslednje znake: preskakovanje obrokov, laganje glede pojedene hrane, obsedenost s telovadbo, pogosto in dolgotrajno zadrževanje v kopalnici, pretirano pitje tekočine (zaradi lažjega bruhanja), krči v želodcu, depresija, bruhanje krvi, krvave podplute oči, izguba zobne sklenine, ki vodi v gnitje in propadanje zob, popokane žilice, suha, lišajasta koža, izčrpanost, boleče žrelo, zaprtje, slaba prebava in spahovanje.

Tudi posledice so zelo hude: zabuhel obraz, ki je posledica otečenih obraznih in vratnih žlez, neenakomeren utrip srca, izčrpanost, šibke mišice, ponavljajoči se krči v želodcu, poškodbe črevesja in na drugi strani omedlevica, omotičnost, depresija in nespečnost, okvare srca, ledvic in želodca, napadi panike, dehidriranost, propadanje zob, poškodbe črevesja, neenakomeren utrip srca itd.

Kako pomagati? Osebe nikoli ne silite s hrano!

Najboljša pot je, da se najprej sami poučite o motnjah hranjenja. Več kot veste o njih, lažje pomagate. Mag. Sternad svetuje, da se s prijatelji pogovarjajte tudi o drugih stvareh, ne le o teži, hrani in telovadbi. Izogibajte se komentarjem o tem, kakšna je bolna oseba videti. Če rečete anoreksični prijateljici, da je shujšala, bo to vzela kot kompliment, če rečete, da se je zredila, pa kot kritiko. Izogibajte se čustvenemu izsiljevanju. Bodite v oporo in ponudite toplino ter sprejemanje.

Sumite, da imate bulimijo?

Potem poiščite nekoga, da se boste z njim pogovorili. Lahko greste k svojemu zdravniku ali pokličite koga od strokovnjakov, ki se ukvarja z motnjami hranjenja.

Obrenete se lahko na Zasebno svetovalnico Jerca.

Vaše mnenje in izkušnje lahko izrazite na FORUMU.