Frankl je verjel, da nas v življenju najbolj žene to, kar imenujemo ’volja do smisla’ tudi v najtežjih okoliščinah in da motivacija izhaja prav iz iskanja tega smisla. Poleg tega imamo vedno določeno mero svobode, saj se lahko odločimo, kakšen odnos bomo zavzeli ob stiskah. Uvodna misel, ki smo jo izpostavili zgoraj, temelji na njegovih izkušnjah, ki jih je doživel v koncentracijskih taboriščih, kjer je iskal namen in smisel trpljenja. Trdil je, da ko situacije ne moremo več spremeniti, smo prisiljeni spremeniti sebe. Prav tako je menil, da so številne bolezni in težave z duševnim zdravjem v resnici prikrita eksistencialna jeza in da se ljudje v življenju pogosto spopadajo s pomanjkanjem življenjskega smisla, kar je označil kot ’eksistencialni vakuum’. Logoterapija je del eksistencialne analize, ki ima izrazito filozofski značaj.

Ključne tehnike

Frankl  je v svojem življenju zdravil na tisoče tesnobnih, depresivnih in samomorilnih bolnikov ter pri svojem delu razvil več orodij. Pogosto je vključeval tudi humor in s tem ustvarjal distanco od problema ali težke situacije. Menil je, da je trpljenje mogoče spremeniti v dosežek in samoizpolnitev. Na krivdo je gledal kot na priložnost za pozitivne spremembe, na življenjske prehode pa kot na priložnost odgovornega ukrepanja. S takšnim razmišljanjem nam lahko logoterapija pomaga izkoristiti svoje ’duhovne’ vire, s katerimi lažje zdržimo stiske. V tem procesu so ključne tri tehnike: odsevanje, paradoksalna namera in sokratski dialog. 

Odsevanje (odvračanje): Bistvo odsevanja je v tem, da se namesto na svoje težave osredotočamo na stvari zunaj sebe. To nam omogoča, da se postopoma vrnemo k sebi, postanemo ’celi’ in porabimo manj časa za obremenjevanje s težavami in skrbmi. Ta tehnika je namenjena boju proti ’hiperrefleksiji’ ali skrajni oziroma pretirani osredotočenosti na situacijo ali objekt, ki nam povzroča tesnobo. Na ta način preusmerimo pozornost od svojih težav.

Paradoksalna namera: To je tehnika, ki nas spodbuja, da si zaželimo prav tisto, česar nas je najbolj strah. Prvotno je bila metoda namenjena za primere tesnobe ali fobij, pri katerih je mogoče uporabiti humor, kadar nas strah pretirano ohromi.

Sokratski dialog: Je orodje, ki v procesu samoodkrivanja pomaga z opazovanjem in interpretacijo lastnih besed. Med sokratskim dialogom terapevt pozorno posluša, kako opisujete stvari, opozarja na besedne vzorce in vam pomaga prepoznati njihov pomen. Ta proces naj bi pomagal do lastnih odgovorov, ki jih ves čas nosimo v sebi.

Nekatere tehnike logoterapije se prekrivajo s sodobnimi oblikami terapij, ko sta denimo kognitivno vedenjska terapija (CBT) ali terapija sprejemanja in zavzemanja (ACT). V tem smislu je torej logoterapija lahko dopolnilni pristop k tovrstnim terapijam. 

Prednosti logoterapije

Logoterapija lahko izboljša našo psihično odpornost oziroma zmožnost zdržati stres, stiske in težave. Veščine, ki jih ta oblika terapije spodbuja, so: sprejemanje, altruizem, aktiven pristop k življenju, pogum za soočanje s strahovi, humor, optimizem tudi v težkih časih, duhovnost, življenjski slog, ki temelji na vrednotah ter učinkovitost. Zdi se, da je smisel ali namen v življenju močno povezan s splošnim zdravjem, srečo in zadovoljstvom. 

Logoterapija je lahko primarni terapevtski pristop ali se njeni principi kombinirajo z drugo obliko terapije. Njeni temeljni koncepti pa so: Sestavljeni ste iz telesa, uma in duha, vaš duh pa je bistvo. Vaše življenje ima smisel ne glede na vaše okoliščine. Vsi ljudje imajo v sebi motivacijo za iskanje življenjskega smisla, to pa nam omogoča učinkovito soočanje z bolečino in trpljenjem. Vedno imate svobodo, da najdete svoj namen, in da sprejmete situacijo, ki je ne morete spremeniti. Da bi bile vaše odločitve smiselne, je treba živeti na način, ki se ujema z vrednotami družbe ali vaše vesti. Vsak posameznik je edinstven in nenadomestljiv. 

Nekateri temeljni koncepti logoterapije, ki jih lahko uporabimo v vsakdanjem življenju.

- Ustvarjanje nečesa: ustvarjanje nečesa (npr. umetnost) vam daje občutek namena, ki lahko vašemu življenju doda smisel.

- Razvijanje odnosov: socialna podpora vam lahko pomaga razviti občutek smisla.

- Iskanje namena v bolečini: če doživljate nekaj negativnega, težkega, poskusite v tem najti namen. To pomaga, da zmoremo videti onkraj težave.

- Zavedanje, da življenje ni (vedno) pošteno: življenje ima vedno smisel, tudi v najtežjih situacijah. To običajno vidimo šele takrat, ko se ozremo nazaj. 

- Sprejemanje svobode iskanja smisla: ne pozabite, da lahko v kakršni koli situaciji vedno najdemo pomen. Tega vam nihče ne more vzeti. 

- Osredotočenost na druge: poskusite se osredotočiti na stvari zunaj sebe, kar pomaga pri distanciranju od lastnih težav.

- Sprejemanje najhujšega: ko ste pripravljeni sprejeti negativne scenarije, s tem zmanjšate moč strahu.

Viri: VictorFranklAmerica / VeryWellMind