Sodobno življenje je sestavljeno iz nenehnih (pri)tokov številnih informacij. Stalna komunikacija v službi, doma, preko družbenih omrežjih, telefona postaja norma, ljudje, vsi po vrsti, če si priznamo ali ne, pa hrepenimo po načinu, ki bi nas 'odklopil' ali pa nam vsaj zagotovil 'počitek'. Meditacija vsekakor ponuja eno in drugo. 

V tem članku bomo zajeli, kaj je meditacija, kako začeti, kakšni so morebitni izzivi, s katerimi se boste morda soočali med meditacijo, kako jih lahko premagate ter kaj in zakaj je sploh dobra meditacija? 

Kaj je meditacija?

Vse o tem, kaj je meditacija, si lahko preberete v spodnjem članku: 

Obstaja veliko različnih metod meditacije, naslednje tri pa predstavljajo neko osnovo: 

Osredotočanje na dih: ta tehnika temelji na budistični tradiciji. Če se osredotočite na dih, odvračate svojo pozornost od fiksiranja na katero koli posamezno misel. Nekaterim pomaga štetje vsakega vdiha in izdiha.

Opazovanje misli: pogosta napačna predstava o meditaciji je, da naj bi svoj um očistili misli. V resnici se vam bodo še vedno porajale misli, vendar vam ta tehnika omogoča, da se od njih oddaljite. Recimo, da med meditacijo razmišljate o velikem projektu v službi. Namesto da bi se držali te misli in ji sledili z drugimi, kot je: "Skrbi me, da projekta ne bom oddal pravočasno", opazujte to misel, ne odrivajte je stran in ji preprosto pustite 'biti'. Odšla bo sama od sebe – seveda z vajo in časom. 

Skeniranje telesa: je metoda preusmeritve pozornosti z misli na telo. Vso svojo pozornost usmerite na en določen del telesa in običajno usmerite pozornost na različne dele telesa. Na primer, lahko začnete na vrhu glave in se počasi spuščate do obraza, vratu, ramen itd., dokler ne dosežete konic prstov na nogah.

Kako začeti z meditacijo?

Ne potrebujete veliko, da začnete z meditacijo. Če si med dnevom vzamete nekaj časa in ste se pripravljeni učiti, ste na dobri poti, da ustvarite svojo lastno edinstveno prakso. 

1. Določite čas

Mnogi ljudje radi meditirajo zjutraj, toda če je za vas boljši kakšen drug del dneva, se odločite za to. Idealno je, da meditaciji vsak dan posvetite isti čas; vendar bodite prizanesljivi, če ne morete meditirati vsak dan ob istem času. Meditacija kadar koli je še vedno dovolj dobra!

Vaša praksa meditacije (še posebej ko ste šele na začetku) ne sme biti dolgotrajna. Deset ali petnajst minut je dober začetek. Če imate doma redno rutino joge, lahko na koncu poskusite z meditacijo.

Če težko ostajate pozorni na dih deset minut, raje začnite s petimi minutami. Delajte na teh petih minutah, preden povečate trajanje. Ko ste pripravljeni, začnite dodajati eno minuto svojemu času sedenja. Počasi delajte navzgor.

2. Ustvarite prostor

Poleg tega, da izberete čas, morate najti tudi prostor za vašo vadbo. Ni nujno, da je velik ali ima kakršen koli poseben dekor, vendar mora biti oddaljen od motenj. Kotiček vaše spalnice ali dnevne sobe je popoln. Če želite predvajati glasbo za meditacijo, je na spletu veliko brezplačnih seznamov predvajanja.

3. Poiščite udoben položaj

Če sedite na tleh, imejte odejo ali blazino za sedenje. Lahko se odločite za naložbo v meditacijsko blazino, imenovano zafu, vendar to ni potrebno. Poskusite položaj s prekrižanimi nogami, kot je sukasana. Čeprav boste morda videli druge med meditacijo v položaju lotosa, le-ta morda za začetek ni najbolj udoben položaj.

Ne pozabite, da ni pomembno, kako izgledate, ko meditirate – če se počutite udobno, lahko uspešno meditirate.

Če ne zmorete sedeti na tleh, se ne silite. Poiščite stol ali izberite posteljo. Meditirajte le v sedečem položaju. Ležeči ni tako zelo primeren, ker večina od nas med njim zaspi – spet, tudi s tem ni nič narobe. 

4. Osredotočite se na svoj dih

Usedite se in zaprite oči. Začnite opazovati svoj dih, ne da bi ga spreminjali. 

Vso svojo pozornost usmerite na vdihe in izdihe, morda se osredotočite na občutek gibanja zraka v nosnici in iz nje. Vdihe lahko štejete, če vam to pomaga ostati osredotočen nanje. Ko začnejo po glavi plesati misli, ker bodo, jih ne odrivajte stran. Nepristransko jih opazujte, lahko pa si predstavljate, kako lebdijo stran, preden vrnete pozornost na svoje dihanje.

Ko začne vaš um tavati, kar bo neizogibno, opazujte svoje misli in jih nato sprostite.

5. Tako kot začetek je pomemben tudi konec

Po koncu meditacije, ta konec določite vi ali pa časovnik, če si ga nastavite, opazujte, kako se počutite po vadbi. 

Nemirnost pri meditaciji 

Niste sami, če ste nemirni, ko se usedete in poskušate meditirati. Morda mislite, da je to izguba časa, in si predstavljate vse druge "produktivne" stvari, ki bi jih lahko počeli namesto tega. To je dejansko pogost občutek med meditacijo.

Nemir izvira iz upiranja sedanjega trenutka. Namesto da ta občutek odrivate stran, opazujte nemirnost in si jo dovolite. Opazujte se. Dovolite si biti nemirni. Ali občutek izgine po nekaj minutah? Z vajo postajamo boljši. Še enkrat pa poudarjamo: ne odrivajte občutkov stran. Ne glede na to, ali čutite nemirnost, tesnobo, 'živčnost' ali pa strah, vsa ta čustva pozdravite in sprejmite. Hitreje ko jih sprejmemo, hitreje se lahko pomirimo. Vsekakor je potreben čas, da se naučimo biti v sedanjem trenutku.

Prednosti in koristi meditacije

Prednosti meditacije je veliko – psihičnih in fizičnih. Z meditacijo lahko:

– okrepimo imunski sistem,

– zmanjšamo občutek 'podivjanih' misli,

– izboljšamo pozornost, osredotočenost in sposobnost odločanja,

– zmanjšamo utrujenost, 

– zmanjšamo stres, 

– zmanjšamo telesno bolečino,

– zmanjšamo simptome depresije in tesnobe. 

Vir: verywellmind, tinybuddha