Kljub temu da je medicinska hipnoza uveljavljena metoda, ki jo podpirajo številne znanstvene raziskave, nekatere države pa jo ponujajo celo v sklopu javnega zdravstva, ima še vedno pridih skrivnosti. »Strah me je, nekdo bo upravljal z mojim umom.« »Ne bom vedel, kaj počnem ...« » Kaj pa, če se ne bom mogla zbuditi?« »Ne prenesem občutka izgube nadzora.« Takšna in drugačna prepričanja so pogosto prisotna, ko govorimo o hipnoterapiji. Malce dvoma je k temu dodala tudi odrska hipnoza, ki je pri mnogih utrdila napačno prepričanje o izgubi nadzora nad seboj. A treba je vedeti, da je odrska hipnoza namenjena izključno zabavi občinstva, v veliko primerih pa jo izvajajo samouki. Kot rečeno, se medicinska hipnoza izvaja izključno v terapevtske namene. To so odpravljanje različnih vrst fobij, lajšanje tesnobnih motenj, pomoč pri težavah z zasvojenostjo z nikotinom, pomoč pri obvladovanju treme, krepitev ega, priprava na porod, lažje spopadanje s stresom, lajšanje spolne disfunkcije, pomoč pri blaženju bolečin (npr. glavobolov), blaženje psihosomatskih bolezni in govornih motenj, težave z nespečnostjo in še mnogo več. 

Kaj sploh je hipnoza? 

To je spremenjeno stanje zavesti z usmerjeno pozornostjo, povečano sugestibilnostjo in zmanjšanim zunanjim zavedanjem. Čeprav morda zveni zapleteno, gre za stanje sproščenosti in obenem tudi koncentracije, v katerem potisnemo zavedni um v ozadje in smo dojemljivejši za ciljne sugestije, ki nam jih podaja hipnoterapevt. Gre za učinkovit način vzpostavljanja stika z našim nezavednim. V tem transu podobnem stanju je pozornost usmerjena navznoter, torej na notranje doživljanje, vse, kar se dogaja okoli, pa je v tistem času nepomembno. Število potrebnih seans je odvisno od težave in posameznika, večina pa začne pozitivne spremembe opažati že zelo kmalu – med tretjo in osmo seanso. Velja pa, da z vsako seanso lažje in hitreje vstopamo v hipnotično stanje, prav tako se veča vpliv sugestij. Pri otrocih so učinki običajno vidni hitreje. 

Za koga je medicinska hipnoza primerna in za koga ne? 

Medicinska hipnoza je primerna skoraj za vsakogar s povprečno inteligenco, ki je pripravljen sodelovati. Laično prepričanje je, da je hipnoza učinkovita le pri ljudeh s šibko voljo, pri močno sugestibilnih in vodljivih, celo manj inteligentnih. A resnica je ravno nasprotna. Hipnoza deluje pri vseh, ki izkazujejo pravo mero motivacije, posebej uspešna pa je pri posameznikih z razvito domišljijo in čutno predstavo. Medicinski hipnozi pa se je vseeno bolje izogibati pri ljudeh z naslednjimi stanji: epilepsija, psihoze, posttravmatska stresna motnja, težja depresija in različne vrste odvisnosti (alkoholizem, odvisnost od drog), shizofrenija, bipolarna motnja. 

Najpogostejši miti o hipnozi

→ Hipnoza ni čarovništvo ali magija. Medicinska hipnoza je namenjena izključno zdravljenju oziroma izboljšanju psihičnega in psihofizičnega stanja. 

→ Hipnoza ni nevarna in pri tem ne gre za nadzor uma. Tudi v tem stanju imamo nadzor nad svojim vedenjem in doživljanjem. 

→ Hipnoza ni enaka spanju; pri hipnozi smo v budnem stanju, a z zmanjšanim zavedanjem. 

→ V hipnozi se ne morete ’izgubiti’ ali v njej ’ostati za vedno’. 

→ V hipnozi ne morete ničesar storiti brez svoje volje, torej vas ne more nihče prepričati v nekaj, česar nočete. 

Medicinska hipnoza lahko pomaga pri osebnih spremembah, učenju načinov za boljše upravljanje življenja, prepoznavanju in doseganju potencialov ter pridobivanju samokontrole. Pomaga tudi razumeti osnovne vzroke za čustvene ali vedenjske težave. Če se odločimo za hipnozo, moramo biti previdni pri izbiri hipnoterapevta. Predvsem bodite pozorni, da bo to licencirani terapevt medicinske hipnoze in ne nekdo, ki ima opravljen spletni tečaj brez poznavanja človeške psihologije. Ob uvodnem srečanju z njim ga povprašajte po izobrazbi in usposobljenosti. 

Viri: ClinicalHypnosis / PsychologyToday