Najmlajša tekmovalka za miss sveta Izzi Ramsay je razkrila, kako se je že pri 12 letih spopadala z močno depresijo in anksioznostjo, zaradi česa skoraj ni dokončala srednje šole. Avstralka je pred kratkim pretekla polmaraton v Sydneyju, s katerim je pomagala zbirati sredstva za inštitut Black Dog, ki pomaga preprečevati in zdraviti vedenjske motnje.

Tek ji je veliko pomenil, saj je simboliziral tudi njeno izjemno osebno izkušnjo, ko je morala premagati številne ovire, da je premagala depresijo. Kot pravi, se je takrat spopadala z močnimi paničnimi napadi in imela občutek, da 'umira od znotraj'. ''Najhuje je bilo, da na začetku sploh nisem vedela, za kaj gre,'' je Izzi Ramsay povedala za avstralski Daily Mail. ''Imela sem hude panične napade, tudi do petkrat na dan.''

Obiskala je šolsko socialno delavko, ki je tudi sama pred leti trpela za anksioznostjo. ''Šla sem k njej, saj sem vedela, da mi bo znala pomagati,'' je dejala in socialna delavka jo je takoj napotila k psihologu. Takrat je celo razmišljala o tem, da bi opustila šolanje, da bi se nekoliko znebila stresa, a zelo si je želela naslednje šolsko leto nadaljevati s svojimi sošolci, zato je uspela zaključiti vse izpite.

Mlada lepotica je trenutno ena izmed sedmih finalistk, ki se bodo potegovale za miss Avstralije. Na tekmovanje so jo povabili direktorji nekaterih modnih agencij, potem ko so jo opazili na nekaterih modnih revijah in fotografiranjih. Tekmovanja se veseli, a jo skrbi, kako se bo izkazala pri odgovarjanju na vprašanja. ''Nisem še vajena biti missica. Postanem živčna, ko mi zastavijo vprašanje. Nočem se osmešiti,'' je povedala mladenka.

Veliko bolj sproščena pa je pri teku. Trenutno trenira za naslednji 21-kilometrski maraton, na katerem bo znova zbirala sredstva za inštitut Blak Dog, ki ji je še posebej pri srcu. Pri tem jo podpira tudi njena družina in kot pravi, so celo njeni starši in dedek pretekli polmaraton, da bi jo podprli.

Želi pa si, da bi vsi ljudje, ki trpijo za duševnimi motnjami, vedeli, da je 'v redu, če niso v redu' in rada bi jih spodbudila, da čim prej poiščejo pomoč. ''Ključno je, da najdejo pomoč . Šele ko sem prepoznala, da se spopadam z duševno motnjo, sem stopila na pot k okrevanju.''