Motnja pozornosti ali izgorelost? Kako ju ločimo v praksi

Problem je, da ADHD in izgorelost delita toliko simptomov, da ju včasih zamenjajo celo strokovnjaki. V tem besedilu diagnoze ne bomo postavili, bomo pa vsaj približno pojasnili, katere vzorce iskati pri sebi, preden sploh stopite v ambulanto.

ADHD je nevrorazvojna motnja, ki se začne v otroštvu in traja vse življenje. Kronična razpršenost, impulzivnost, notranji nemir, težave z načrtovanjem in organizacijo ter čustvena disregulacija, na primer hitra frustracija, nihanja razpoloženja, ki preplavijo v sekundi. To je privzet način delovanja možganov osebe, ki trpi za motnjo ADHD.

Izgorelost je nekaj povsem drugega. Je odziv telesa in psihe na dolgotrajni stres, praviloma na delovnem mestu. Po ICD-11 ima tri dimenzije: popolno izčrpanost, cinizem do dela in občutek neučinkovitosti. Ni duševna motnja, ampak poklicni sindrom. Za razliko od ADHD-ja, ki je prirojen "operacijski sistem" osebe, je izgorelost posledica okoliščin.

Prekrivanje simptomov je veliko. Oboje prinese težave s koncentracijo in "meglo v glavi", pozabljivost in zamujeni roki, nizko motivacijo, mentalno izčrpanost ter razdražljivost. Največja past je tako imenovana izvršilna disfunkcija; težave z začenjanjem nalog, upravljanjem časa in ohranjanjem fokusa. Oseba z izgorelostjo lahko na vprašalniku za ADHD dobi visok rezultat, ker so simptomi na papirju identični. Ljudje, ki so v resnici izgoreli, začnejo sumiti na ADHD, ljudje z nediagnosticiranim ADHD pa dolgotrajne težave napačno pripišejo stresu v službi.

Kdaj se je začelo? Če simptomi segajo v otroštvo ali mladostništvo in se jih spomimo tudi v obdobjih, ko nismo bili pod stresom, je to signal za ADHD. Izgorelost se vedno pojavi po konkretnem obdobju preobremenjenosti.

Kje se pojavlja? ADHD se kaže povsod: v šoli, doma, pri hobijih, v odnosih. Izgorelost je primarno vezana na delovno vlogo. V prostem času je človek še vedno kolikor toliko funkcionalen.

Kaj se zgodi na dopustu? Pri izgorelosti se simptomi po daljšem počitku opazno izboljšajo. Pri ADHD pa težave z organizacijo in fokusiranjem ostanejo tudi na plaži, saj počitek ne bo temeljno spremenil delovanja naših možganov.

Kako deluje motivacija? Oseba z ADHD se lahko hiperfokusira na zanimive stvari, a pri dolgočasnih nalogah popolnoma zmrzne. Pri izgorelosti je motivacija globalno nizka za vse, kar je povezano z delom.

Odrasli z nediagnosticiranim ADHD so bolj dovzetni za izgorelost, ker celo življenje z delom in naporom kompenzirajo svojo miselno razpršenost. To zahteva ogromno energije in vodi v "ADHD izgorelost" poleg splošne poklicne izgorelosti. Hkrati pa huda izgorelost lahko začasno okrepi simptome, podobne ADHD, kar ustvari lažno pozitivne rezultate na samoocenjevalnih lestvicah. Zato je ključna temeljita ocena celotne življenjske zgodovine, ne zgolj fokus na trenutno stanje.

Razlika se torej skriva v zgodovini in kontekstu, ne v samih simptomih. Če ste bili vedno taki, razmislite o ADHD. Če ste postali taki, poglejte okoliščine, ki so vas pripeljale do tega (in jih spremenite!).