Mit 1: (Pre)nizka telesna teža je glavni pokazatelj motenj hranjenja

Naša celotna družba ima zelo izkrivljen pogled na lepoto in dobro počutje. Spremljamo znane in slavne, ki imajo nemalokrat nezdravo telesno težo. Strokovnjaki so v današnjem času tudi začeli poudarjati spornost indeksa 'zdrave' telesne teže, ki ga tako radi uporabljamo, saj pravijo, da je ta velikokrat netočen – ne razlikuje med mišično maso, gostoto kosti in telesno maščobo. Če zajamemo vse omenjeno, ne čudi, da ima mnogo ljudi težave s telesom. 

Najpogostejši mit v povezavi z motnjami hranjenja je posledično to, da imajo ljudje z motnjami hranjenja vedno prenizko telesno težo – to je tudi razlog za 'prepozno' ukrepanje. Oseba, ki trpi za motnjami hranjenja, nima nujno prenizke telesne teže – lahko ima celo povišano in nad 'zdravo' mero – npr. v primeru bulimije. 

Mit 2: Če nekoga prisilimo, da je hrano, da bi pridobil na teži, smo rešili težavo

Če bi bilo tako enostavno kot nekoga spodbuditi k uživanju več kalorične hrane, potem ne bi bilo več motenj hranjenja. A žal temu ni tako. "Motnje hranjenja so zvite, neusmiljene težave z duševnim zdravjem, ki potrebujejo niansirano podporo," trdi Clarkova.

Mit 3: Motnje hranjenja prizadenejo samo mlade ženske

Nikakor ni res, da zbolevajo samo mlade ženske. Študije v prvi vrsti kažejo, da je do četrtina oseb z motnjami hranjenja moških, dodatno pa zbolevajo tudi odrasli, že 'razviti' ljudje.

Srednja leta prinašajo svoje čustvene izzive in telo se spreminja na način, ki je lahko vznemirljiv. Če se je oseba že prej v svojem življenju spopadala z neurejenim prehranjevanjem, lahko to poveča možnosti tveganja.

Mit 4: Motnje hranjenja lahko prepoznamo po 'videzu'

Napihnjen obraz in težave z zobmi so vsekakor lahko znak bulimije. Skrajno prenizka telesna teža je vsekakor lahko pokazatelj anoreksije. Niso pa edini 'simptomi' in 'znaki'. Clarkova poudarja, da bi morali bolj kot na 'telo' in na videz ljudi biti pozorni na vedenje – neurejeno in neobičajno vedenje okoli hrane med obroki in druženji je lahko veliko večji pokazatelj, da obstaja težava.

Mit 5: Motnje hranjenja 'izginejo', ko ljudje spet dosežejo zdravo (idealno) težo

Motnje hranjenja rezultirajo v težavah s telesom – od videza do organov, ki oslabijo. Toda motnje hranjenja so duševne motnje, ne telesne, težava pa je tako rekoč v glavi, ne (zgolj) v telesu. Motnje hranjenja ustvarjajo zastrašujoč notranji dialog. Del okrevanja je, da um postane jasnejši in bolj dojemljiv, kar ustvarja priložnost za vgradnjo bolj uravnoteženega pristopa k prehranjevanju. Motnje hranjenja tako ne izginejo, ko oseba spet doseže 'zdravo' težo, temveč ko 'poosebi' zdrav vzorec prehranjevanja – slednje pa je velikokrat najtežje.

Povzeto po healthista