"Zaljubljenost je stanje omamljene duševnosti in vznesenosti, ko skozi 'rožnata očala' gledamo na svet in imamo občutek, da kar malo lebdimo nad tlemi, v čustvenem smislu seveda. Zaljubljenost je hkrati stanje sladke zaslepljenosti, zaradi katere verjamemo, da smo končno našli osebo, ki bo zadovoljila tako rekoč vse naše čustvene potrebe in zaradi katere ne vidimo partnerjevih pomanjkljivosti," pravi Brane Krapež iz Šole za čustveno inteligenco. Ko smo zaljubljeni (čeprav se tega takrat ne zavedamo), drugega ljubimo predvsem zaradi sebe, zato ker v stiku s to osebo zadovoljujemo lastne čustvene potrebe. Ko pa resnično ljubimo, ljubimo drugega zaradi njega samega. Pogoj za pravo ljubezen je potemtakem dobra mera čustvene zrelosti in samostojnosti. Pot od zaljubljenosti do ljubezni ni ne kratka ne lahka, vendar je prava.

Zaljubljenost še ne pomeni ljubezni

Med zaljubljenostjo in ljubeznijo je torej velika razlika. Ameriški psiholog Donn Byrne denimo trdi, da je po dvajsetih letih raziskovanja odkril formulo za zaljubljenost. Po njegovem mnenju je zaljubljenost sestavljena iz petih elementov. Ti so: seksualna privlačnost, metuljčki v trebuhu, želja po intimnosti, potreba po obojestranskih občutkih in strah pred izgubo. Po teh kategorijah oseba lahko ugotovi, ali je zaljubljena. Najbolj pomembna naj bi bila seksualna privlačnost, ki pa ne zadostuje za obstoj ljubezenskega razmerja.

Možgani zaljubljencev so drugačni

Zanimiv je podatek, da je v možganih sveže zaljubljenega precejšna količina serotonina, ki povzroča 'norost'. To vzvišeno stanje je znanstvenica Donatella Marazziti poimenovala mikroparanoia. Zaljubljeni naj bi imeli tudi drugačno možgansko kemijo kot samski oziroma tisti, ki živijo v dolgoletni trdni zvezi. Po dveh letih pa občutek zaljubljenosti pojenja in občutek psihične vzhičenosti se normalizira. Namesto serotonina prevzamejo nadzor drugi hormoni. Viharno zaljubljenost nadomesti želja po nežnosti in varnosti. Ključno vlogo prevzame oxitocin, ki spodbuja potrebo po vezanju. Njegovo delovanje je tako močno, da celo pri deviških podganah povzroči materinski nagon, so pokazale raziskave. Če pa je delovanje oxitocina blokirano, zapustijo mlade matere svoj naraščaj, kar je v nasprotju z njihovo naravo, so pokazale raziskave.

Velika čustvena vznesenost, značilna za zaljubljenost, torej povzroča izločanje hormonov sreče, ki nam dajejo energijo in občutke blaženosti. Ko smo zaljubljeni, smo povsem očarani nad svojim partnerjem. Ko urok zaljubljenosti mine in ugotovimo, da partner ni tako idealen, kot smo si mislili, pogosto pride do razočaranosti, kar je samo dodaten dokaz, da je zaljubljenost samo zelo lepo slepilo. To slepilo pa seveda ima svojo funkcijo, da dve osebi spravi skupaj in da se v tem času med njima vzpostavijo določene čustvene vezi, na temelju katerih lahko, ko zaljubljenost mine, začneta graditi pravi odnos ljubezni.

Zaljubljenost je drugačno čustvo kot ljubezen

Po občutenju je čustvo zaljubljenosti drugačno od ljubezni po siloviti intenzivnosti, zaradi česar mnogi ljudje menijo, da je zaljubljenost nekakšna intenzivna ljubezen. Prav zato takšna intenzivna ljubezen ne traja dolgo. Tovrstno razumevanje je v celoti zgrešeno, saj sta ljubezen in zaljubljenost povsem različni čustvi, katerih mehanizmi in notranja logika se lahko izključujejo. Včasih do te mere, da je zaljubljenost zanikanje ljubezni.

Kdaj je čas za ljubezen?

Stanje zaljubljenosti naj bi z zrelostjo in razvojem ljubezni prerasli, toda v življenju pogosto ni tako. "Sam v zaljubljenosti vidim nekakšno darilo življenja, ki naj bi nam dalo izkušnjo blaženosti, ki jo prinaša ljubezen, in nas spodbudilo, da jo začnemo iskati v svojih srcih," pravi Brane Krapež. Žal veliko ljudi nadaljnjega koraka, ki pomeni osebni razvoj, ne naredi. Namesto da bi ljubezen poiskali v svojih srcih in jo začeli deliti z drugimi, jo iščemo v novih partnerjih in pričakujemo, da nas bodo drugi osrečili. To pa nas seveda postavlja v položaj odvisnosti, kar se nikoli ne konča dobro. "Ne želim zbujati slabe vesti v ljudeh, ki se zaljubljajo, čeprav so že v zrelih letih, temveč jih želim spodbuditi, da naredijo naslednji korak in se zazrejo v še neodkrite globine lastnega srca.“

Na izbiro partnerja vplivajo tudi stari vzorci, ki se jih moramo naučiti prerasti. Običajno izberemo partnerja, ki nas spominja na pomembne ljudi iz otroštva, po navadi na starše, ni pa nujno. Na takšen način namreč predelujemo vzroce iz otroštva, kar nam omogoči, da lahko 'prerastemo' zaljubljenost. S tem pa ustvarimo pogoje za pravo ljubezen.

Razpravo na temo zaljubljenosti lahko nadaljujete tudi na našem forumu. Kliknite tukaj