Javnosti dobro poznan in sloveč govorec, dr. Paul Dolan, profesor behaviorizma oz. vedenjske terapije, ki predava na univerzi London School of Economics, je zatrdil, da ima podatke, ki so bili zbrani na podlagi dolgoletnega raziskovanja in opazovanja. Njegov zaključek je bil sledeč: "Če ste moški, bi se morali poročiti. Če pa ste ženska, se ne obremenjujte s to idejo."

Profesor trdi, da tradicionalni pogledi, ki naj bi merili uspeh posameznika, nikakor niso povezani tudi z njegovo osebno srečo. Še posebej pa ne z zakonskim stanom ali otroci. Dolanova knjiga 'Happy ever after' navaja rezultate študije, ki je zajemala neporočene, poročene, ločene ter vdove. V njej ugotavlja, da imajo moški ponavadi od zakonskega stana dobrobiti, saj so se bili primorani umiriti, posledično boljše živijo, so bolj zdravi, več služijo in tudi živijo dlje. Poudaril je, da zakonska zveza moškim prinaša več koristi, ko gre za zdravje, saj ne “tvegajo” toliko kot v samskem obdobju mladosti.

Status poročene ženske na njeno zdravje pa ne vpliva pozitivno. Ženske, ki so se poročile, naj bi bile namreč podvržene dodatnemu stresu in skrbem, zato je bila tudi njihova umrljivost višja. Med poročenimi ženskami srednjih let obstaja povečano tveganje za različne bolezni, telesne ali duševne, v nasprotju s primerjavo z ženskami, ki se niso poročile. Posledično je ugotovil tudi, da so najbolj zdrave in najsrečnejše tiste ženske, ki nikoli niso bile poročene in niso imele otrok.

Nekatere samostojne ženske so stigmatizirane s strani družbe, če nimajo moža in otrok, zato jih družba pripelje do osebnega nezadovoljstva z raznimi vprašanji in pritiski, zakaj se ne poročajo in kdaj mislijo začeti razmišljati o otrocih. Zdaj pa je znanstveno potrdil, da so ženske, ki nimajo moža in otrok, sicer veliko bolj zdrave, zadovoljne in srečne kot tiste, ki jih imajo. »Ljudje vidijo samostojno žensko pri štiridesetih letih, ki nikoli ni imela otrok in pomislijo 'uboga ženska, sama je in brez otrok. Mogoče bo nekega dne spoznala moškega in bo lahko ustvarila lastno družino,« je za Guardian povedal profesor.

Nadaljeval je: »To nikakor ni dobro razmišljanje. Mogoče bo pa spoznala napačnega moškega, zaradi katerega se bo njeno življenje strmo obrnilo v napačno smer. Mogoče bo spoznala moškega zaradi katerega bo žalostna in bo živela nesrečno življenje.« Zato profesor upa, da bo njegova študija pripomogla k drugačnemu zornemu kotu družbe, ki bo s časoma dojela, da je ženska oseba zase, ne le primorana biti žena in mati, temveč mora najprej biti oseba, kakršna je. Ko je takšna izpopolnjena, srečna in zdrava, ne potrebuje ideje o tem, da je za njeno srečo odgovoren kdor koli drug, kot ona sama.