Vstopila sem v trgovino, saj sem hotela vrnit obleko. Z odločnimi koraki sem se približevala prodajalki, nato pa pogled le za malo obrnila v levo. Na polici so bile razporejene majice v barvah mavrice. Stopila sem še korak naprej in že sem si v mislih predstavljala, kako bi prav roza majica dobro pristajala mojim najnovejšim kavbojkam. Še preden sem se zavedala, sem prav to majico že držala v rokah. Medtem sem začutila kako moje dihanje postaja vse hitrejše, vstopila sem v posebno stanje podobno transu, vznemirjenje je raslo. Še preden sem prišla do blagajne, sem v rokah držala še roza hlače ter čudovit dolg plašč in že mi je prodajalka za vsa oblačila izdala račun: "300 funtov bo gospa." Izročila sem ji denar in odvrnila: "Hvala lepa." Kljub temu da nimam veliko denarja in rednih prihodkov, sem lahko razmišljala le o tem, kako naj čim prej pridem domov in začnem pomerjati najnovejša oblačila.

Naslednje jutro je po pošti prišla še ena pošiljka oblačil, ki sem jo naročila preko spleta. Za njo sem plačala 800 funtov. Medtem ko sem pomerjala oblačila, sem že razmišljala o novem nakupu. Usedla sem se za računalnik in že naročala nova oblačila,, ki jih nisem potrebovala.

Z nakupovanjem sem bila popolnoma obsedena

Brez težav lahko rečem, da sem bila v tem času od nakupovanja popolnoma odvisna. V treh letih sem zapravila več kot 500.000 funtov za oblačila, čevlje, parfume in ličila, ki jih sploh nisem potrebovala. Na vrhuncu svoje kariere, bila sem stilistka, sem zaslužila 30.000 funtov na leto in nisem privarčevala niti penija. Vse sem zapravila za oblačila. Brez težav sem v enem dnevu zapravila tudi 8000 funtov.

Začelo se je v otroštvu ...

Moja odvisnost ima korenine že v otroštvu. Lepa oblačila in želja po popolnosti me obkrožata že od majhnega. Mama je bila umetnica in kreatorka, oče uspešen in ugleden arhitekt. Do svojega petega leta starosti sem tudi sama že znala sešiti kakšno oblekico za svoje medvedke.

Spominjam se, da me je oče zelo podcenjeval, ko sem bila majhna. Govoril mi je, da sem nesposobna, neumna in debela in da z menoj nikoli nič ne bo. Sam pa je bil zelo šarmanten, priljubljen in karizmatičen. Zaradi tega sem imela zelo nizko samopodobo in kot dekle sem mu hotela dokazati, da sem lahko uspešna, lepa in priljubljena tudi jaz. Zato sem se celo življenje vrtela v visoki družbi elegantnih, uspešnih in po zadnji modi oblečenih ljudi. Hotela sem biti najlepša, najuspešnejša in najpopolnejša. Ker me je zanimala moda in sem bila rada lepo oblečena, je to postala moja odvisnost.

Poročila sem se z uglednim in bogatim moškim in živela sva razkošno življenje. Ker je bil bogat, meni ni bilo treba delati. Imela sem veliko prostega časa in morala sem si ga zapolniti. Seveda sem nakupovala in zapravljala denar. Kasneje sem izvedela, da me mož vara in odločila sem se za ločitev. Od njega sem dobila nekaj denarja in se preselila nazaj k staršem. Še vedno pa sem hotela biti najboljša in seveda oblečena v oblačila dragih znamk. Denar sem še naprej zapravljala in nakupovala. Včasih sem kupovala kar naskrivaj, saj me je bilo sram, ker bi denar morala porabiti za druge stvari.

Ponovna ločitev ...

Kmalu sem se poročil drugič. Tudi ta zakon ni trajal dolgo. Bil je zelo podoben prvemu. Veliko denarja, luksuz in nakupovanja. Po ločitvi sem odprla svoje podjetje – bila sem stilistka za poslovneže. Podjetje je bilo uspešno in na drugi strani krinka, da sem lahko še naprej hodila po trgovinah in nakupovala. Medtem ko sem iskala obleke za moje kliente sem si tudi sama privoščila draga oblačila. Iskanje oblačil za stranke je bil velikokrat izgovor, da sem lahko šla v trgovino in kupovala zase.

Sledil je finančen zlom ...

Kmalu so se začeli veliki finančni problemi, saj sem letno za oblačila zapravila več kot 30.000 funtov. Nisem bila več sposobna plačevati položnic in drugih osnovnih stvari za življenje. Ostala sem brez stanovanja in se kmalu zopet znašla pri starših. Odvisnost je prišla celo do te mere, da sem poniževala vse, ki niso bili oblečeni po zadnji modi in v dragih znamkah. Takrat sem dojela, da sem šla čez rob. A nakupovanje se je vseeno nadaljevalo. Ko sem bila v takšni finančni stiski, da nisem mogla nič več nakupovati, sem prišla do dna. Tudi svojemu edinemu sinu nisem imela kaj več ponuditi.

... in alkoholizem

Takrat sem začela zlorabljati alkohol in postala sem depresivna. Vse se je zdelo brez smisla. Pridružila sem se društvu anonimnih alkoholikov. Mislim, da mi je to zdravljenje pomagalo, saj sem se počutila boljše, tudi finančno sem si opomogla. Žal pa sem zopet začela razmišljati, kako bom nakupovala. Šla sem v nakupovalni center in zapravila 419 funtov za oblačila, ki jih nisem potrebovala. Naslednji dan sem dobro razmislila in oblačila vrnila nazaj. Tokrat zares.

Danes sem vesela za to izkušnjo, saj sem se iz nje ogromno naučila. Ugotovila sem, da je odvisnost od nakupovanja popolnoma enaka odvisnosti od alkohola. Bila sem izredno osamljena in nakupovanje ter kasneje alkohol sta mi pomagala, da sem zapolnila praznino v sebi. Vem, da je šlo za samo destruktivno vedenje. Danes se nič več se ne počutim osamljeno. Prav tako pišem knjigo, s katero želim pomagati odvisnim od nakupovanja, ustanovila pa sem tudi skupino za samopomoč.