Raziskava, ki so jo opravili z živalskim modelom, naj bi pokazala, da nasičene maščobne kisline s krvnim obtokom dejansko prehajajo v možgane, kjer se nabirajo ter lahko vplivajo na signale v možganih, ki so povezani s pojavom depresije. Del možganov, kjer se nabirajo – hipotalamus – naj bi bil poleg tega povezan s presnovnim sistemom.

Kot še zapišejo v objavi za javnost, naj bi bolniki, ki jih poleg depresije muči še debelost, imeli pogosteje slabši odziv na zdravila, ki pomagajo pri depresiji. Veliko krat je pri njih odziv počasnejši oziroma je izboljšanje manjše. Raziskovalci so študijo opravili skupaj z ameriškim raziskovalnim inštitutom Gladstone, objavljena je bila v medicinski reviji Translational Psychiatry. Menijo, da bi rezultati njihovega raziskovanja lahko vodili v razvoj boljših zdravil za tiste, ki imajo depresijo, so pa tudi prekomerno težki ali debeli. O prekomerni teži govorimo pri indeksu telesne mase od 25 do 30. O debelosti pa, ko je indeks telesne mase večji od 30.

Kot je povedal profesor George Baillie, vodja študije z univerze v Glasgowu: "Z mastno hrano se veliko krat tolažimo, saj ima dober okus. Toda na dolgi rok lahko to na naše razpoloženje vpliva na negativen način. Ko se počutimo slabo, bomo, da bi se počutili bolje, pojedli še več mastne hrane, a se bomo počutili vse slabše."

Profesor Baillie je še dodal, da je za boljše zdravje zelo pozitivno, če zmanjšamo prekomerno uživanje slabih maščob. "Toda naša raziskava je pokazala, da bi to lahko celo prineslo boljše razpoloženje." Takšni zaključki kažejo, da prehranjevanje ne vpliva le na to, kakšna je naša postava ali fizično zdravje. Odraža se tudi na duševnem zdravju.

Slaba prehrana sčasoma pripelje do nabiranja odvečne teže. To ima še dodatne slabe posledice, saj je preveč kilogramov dejavnik številnih bolezni.

V primeru, da pri sebi opažate simptome depresije, čimprej poiščite pomoč strokovnjaka. Ne očitajte si, da bi morali biti sami dovolj močni, da bi splezali iz te luknje, v katero imate občutek, da ste padli. Tako bolniki z depresijo pogosto razmišljajo, pišejo na spletni strani slovenskega programa OMRA, ki želi osveščati o duševnem zdravju. Poudarjajo, da je depresijo mogoče zdraviti, bo pa zdravljenje lahko daljše, če boste z iskanjem pomoči odlašali. 

Nekaj, kar lahko vsi storimo za svoje zdravje – tako duševno kot fizično, je torej, da ne pretiravamo z uživanjem živil, ki vsebujejo slabe maščobe. Je pa res, da nasičenih maščob povsem ni treba izločiti. "Če odrasla oseba uživa do 30 odstotkov skupne prehranske energije v obliki maščob, naj bi delež nasičenih maščobnih kislin z dolgimi verigami znašal največ tretjino v obliki maščob vnesene energije, kar ustreza 10 odstotkom skupne energije," piše v lanskoletni publikaciji "Zdrava prehrana," ki jo je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), napisal pa Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet. Pomeni, da maščobe morajo biti del naše vsakodnevne prehrane, a ne bi smele predstavljati več kot 30 odstotkov skupnega energijskega vnosa. Od tega 10 odstotkov vnosa lahko predstavljajo tudi nasičene maščobne kisline, ki jih je več v živilih živalskega izvora. Maščobo sicer sestavljajo maščobne kisline, ki so lahko tako nasičene kot nenasičene, imajo tudi različno dolge verige.