V 80. letih prejšnjega stoletja so se začele ustanavljati številne organizacije in odvijati gibanja, kar je močno pripomoglo k prepoznavanju problematike nasilja nad ženskami. V Sloveniji imamo danes varne hiše za matere z otroki, prisotne so številne podporne skupine, ki pomagajo ženskam v stiski. Različnih oblik nasilja je v današnjem času brez vsakega dvoma veliko in prav je, da se aktivno dela v teh smereh.

A žrtve niso vedno le ženske. Prisotno je tudi nasilje nad moškimi, za katerega z lahkoto rečemo, da je še vedno tabu tema. »Moški, ki trpi nasilje? To pri nas res obstaja?« so običajni odzivi, ko beseda nanese na to premalokrat izpostavljeno problematiko. Zares obstaja, a v večini primerov skrito za zaprtimi vrati domov. Zelo redko namreč moški o svojih izkušnjah z domačim nasiljem spregovorijo in zaradi družbenih pričakovanj, ponosa, vzdrževanja statusa in strahu pred posmehom raje molčijo – občutki krivde in sramu so namreč premočni.

Raziskave kažejo, da je na področju nasilja nad moškimi še vedno najbolj prisotno psihično nasilje. Žrtve so priča poniževanju, žaljenju, ciničnim pripombam, obtoževanju, omalovaževanju, kričanju, tihim dnevom, izsiljevanju, manipulaciji in podobnemu. Pri tem gre za igro moči in nadzora, ki jo izvaja partnerica. Seveda je v nekaterih primerih prisotno tudi fizično nasilje, ki se kaže kot metanje predmetov, klofute, lasanje, grobo odrivanje, brcanje, ter spolno nasilje, ki se kaže kot agresivno siljenje v spolne odnose ali različne neobičajne spolne prakse. Pri fizičnem in spolnem nasilju se moški zelo redko odločijo, da o njem spregovorijo, saj je to vedno povezano z izgubo ponosa, moči in statusa. Noben moški si namreč ne želi, da bi bil v očeh drugih videti slabič.

Je nasilje res stvar spola? Ženski spol se stereotipno še vedo povezuje s šibkostjo, neagresivnostjo in poudarjenjem materinske vloge, zato se ga dojema kot manj ’nasilen’. Po drugi strani pa si mnogi težko predstavljajo krepke in visoke moške, ki so za štirimi stenami žrtve nasilja. Moški lik naj bi še predstavljal možatost, neustrašnost, dominantnost in skrb za družino. A ko govorimo o nasilju je ločevanje po spolih nesmiselno, saj je v ospredju vedno le posameznik in njegova zgodovina. Nasilje oziroma agresivno vedenje ima korenine v zgodnjem otroštvu in je povezano z nereguliranimi čustvi (jezo), ki pa se v intimnih odnosih zopet prebudijo.

Vztrajanje v takšnem zlorabljajočem odnosu je povezano z veliko stisko in lahko pripelje tudi do drugih težav, ki se kažejo kot različne oblike odvisnosti, tesnoba, depresija, osamljenost, motnje hranjenja, samomorilnost in tudi druge sistemske bolezni. Za nekoga, ki je dolga leta čustveno vpet v takšen odnos, je težko narediti tisti odločilen rez, postaviti mejo in zaključiti odnos, saj gre pri tem za globoko in intenzivno čustveno dinamiko, pri kateri ni enostavne in hitre rešitve. V vsakem primeru pa je pomembno, da nekdo, ki trpi nasilje, o tem spregovori. To so lahko osebe, ki jim zaupa, telefoni za pomoč ljudem v stiski ali se vključi v podporne skupine za moške. V Sloveniji imamo na voljo tudi varno hišo za moške, ki je edina, ki nudi pomoč in bivanje v hiši moškim ali moškim z otroki. Poleg bivanja nudijo zaščito, zagotavljajo varnost in omogočajo osebno podporo.