Med leti 2000 in 2008 je bilo po podatkih policije v Sloveniji s strani nekdanjega ali sedanjega partnerja ubitih ali umorjenih 75 žensk. To pa pomeni, da so v zvezah najpogosteje ubite ali umorjene prav ženske, v kar 72 odstotkov primerov je tako. 

Kaj je nasilje nad ženskami?

Nasilje nad ženskami je ena najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. “Je izjemno kompleksen pojav, pri katerem gre vedno za zlorabo moči v odnosih, ki temeljijo na neenakosti,“ pravi Špela Veselič, strokovna delavka v Društvu SOS. “Gre za skupino vedenj, katerih cilj je doseči nadzor nad drugimi osebami z uporabo sile, zastraševanja in manipulacije.“ Nasilje torej temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvira iz kulturnega okolja in sistema vzgoje, nasilno vedenje pa je največkrat naučeno in se ne prenaša iz generacije v generacijo.

Nasilje pa ni samo eno ...

Kot pravi Špela Veselič, načini vzpostavljanja moči in nadzora niso samo fizično in spolno nasilje: “Mednje spadajo tudi osamitev, poniževanje, dominacija, čustvena zloraba, ekonomski pritisk in drugo. Takšno vedenje torej vključuje verbalno nasilje in grožnje, fizično, psihično in spolno zlorabo, razbijanje stvari in zlorabo domačih živali.“

Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami pa je psihično nasilje. Po navadi se začne s posesivnostjo in nadzorom, manipuliranjem, žaljivkami, zmerjanjem, vpitjem in grožnjami, velikokrat pa psihično nasilje preraste v fizično. Sem spadajo klofutanje, pretepanje, brcanje, boksanje, suvanje, lasanje in podobno.

Spolno nasilje je tudi zelo pogosto. Pod tem pojmom razumemo vsakršno dejanje, povezano s spolno vsebino, s katerim se druga oseba ne strinja. To pomeni, da se k spolnemu nasilju štejejo tudi spolni odnosi v zvezi, s katerimi se žena ali partnerica ne strinja. Pri nasilju pa ne smemo pozabiti na trgovino z ženskami in deklicami, pri katerem gre največkrat za prisilno prostitucijo, prisilno delo, beračenje ter trgovanje s človeškimi organi, tkivom in krvjo.

O nasilju je treba spregovoriti!

“Zaradi strahu, sramu, nezaupanja v sistem in posledic nasilja, kakršno koli obliko pomoči poišče le majhen odstotek žensk, približno pet odstotkov vseh žrtev,“ pravi Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo. Razlogi, zakaj ženske ne prijavljajo nasilja in ostajajo v odnosu s povzročiteljem nasilja, pa so kompleksni in številni. “Subjektivno zaznavanje in interpretiranje preteklosti in sedanjosti, pomanjkanje samospoštovanja, nezaupanja vase, vrednote in okoliščine, v katerih je ženska odraščala imajo pomemben vpliv na to, ali se bo ženska odločila prijaviti nasilje ali ne. Poleg tega ženske velikokrat nimajo dovolj poguma, vztrajajo zaradi otrok in spominov na “dobre stare čase“, idealizirajo partnerja v upanju, da se ne bo ponovilo, so nesamozavestne, prestrašene in se bojijo osamljenosti v starosti,“ dodaja Špela Veselič. Zlorabljene ženske pa so velikokrat tudi psihično in telesno izčrpane, se bojijo revščine in brezposelnosti ali pa nimajo dovolj podpore.

Kje lahko poiščete pomoč?

Žrtve nasilja se lahko vedno obrnejo na katero od nevladnih organizacij, ki so ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju izdale številne brošure, ki so vam lahko v pomoč. Tam pa vam bodo tudi svetovali in pomagali poiskati obliko pomoči, ki bi bila za vas najprimernejša. Izbirate lahko med telefonskim in osebnim svetovanjem, lahko se vključite v skupine za samopomoč, obiščete krizne centre ali varne hiše. Prav tako so vam dolžni pomagati na katerem koli centru za socialno delo, vam posredovati informacije in vas seznaniti z vašimi pravicami.

Če vam partner grozi, pokličite policijo za posredovanje, ki se mora odzvati na vaš klic, tudi če niste doživeli fizičnega napada. Pri sebi pa imejte vedno telefon s pripravljeno številko policije za hitro klicanje.

Če ste fizično ogroženi, se lahko za krajši čas zatečete v katerega od kriznih centrov, ki delujejo vse dni v tednu, 24 ur na dan, za daljše obdobje pa so vam na voljo varne hiše, ki se nahajajo na tajnih lokacijah in so varovane.

Če ste žrtev nasilja v ali zunaj družine, čim prej poiščite pomoč! Ne dovolite, da nasilje postane normalni del vašega vsakodnevnega življenja, da postane povsem sprejemljivo in opravičljivo. Prav tako pa nasilje lahko prijavite tudi tisti, ki sami niste žrtve, a veste, da se nasilje nad nekom izvaja.