Razmišljanje in vedenje ’večne žrtve’

Posameznik, ki ima v sebi vgrajeno negativno razmišljanje, meni, da ne more ničesar spremeniti in nima nobenega vpliva na dogodke in dejanja v svojem življenju. Gre za občutek nemoči, ki močno vpliva na čustvovanje, vedenje in razmišljanje. Začaran krog pasivnosti, neizpolnjenosti pa običajno pripeljejo le še do globljega upada poskusov, da bi se aktivirali ali nekaj spremenili. Pojavi se kronično nezadovoljstvo, zagrenjenost, tudi depresija.

Kako se zgodi naučena nemoč in vloga večne žrtve?

Ker se človek najbolj oblikuje ob starših, se bomo v tem primeru osredotočili na družinski sistem, v katerem sta prisotna le mama in sin, ki je tik pred odhodom na študij v oddaljen kraj. Zagrenjena in depresivna mama je čustveno hrano vseskozi iskala v svojem sinu, saj sta pred več kot desetimi leti ostala sama. Ker ju je oče zapustil, je postajala vedno bolj negativna, pesimistična, nezadovoljna. Sin je tako nehote postal njen čustven partner, v katerem je dobila čustveno tolažbo. Vedno je bil ob njej, ko ji je bilo hudo, tolažil jo je in vzpodbujal, mati pa se je skozi leta le še bolj naslanjala nanj. Ko je prišel čas, da odide na študij v oddaljen kraj, je povzročil v njunem sistemu pravi kaos. Mati se je nenadoma zavedla, da bo ostala brez sina, zato mi je začela zbujati dvome o njegovi sposobnosti. Sin je -sicer z veliko težavo- odšel vseeno študirat, je pa nanj v naslednjih letih nezavedno deloval vpliv njegove mame. Kako?

Mati je v svoji nesreči in zagrenjenosti skozi leta uporabljala naslednje stavke: »Tudi ti ne boš nikoli srečen, to imamo pač v družini.« »Tako kot je mene tvoj oče zapustil, bo tudi tebe tvoja punca.« »Ni nama usojeno, da bi bila sploh kdaj srečna.« »Nikoli ne boš uspel, zato se boš vrnil domov, k meni.«

Vse te materine projekcije so le sad njenega lastnega nezadovoljstva, žalosti, obupa in splošnega razočaranja nad življenjem. Za svojega sina si je seveda želela le najboljše, a je bil njen vpliv nanj povsem nezaveden.

Kako je to vplivalo na sina? Sin je skozi otroštvo in puberteto nehote in nezavedno ponotranjil materine besede o večnem neuspehu, nesreči v odnosih in usodi, zato so bili njegovi začetki samostojnega življenja precej težki. Soočal se je z dvomi, da je izbran študij sploh zmožen zaključiti. Vedno znova se je spopadal z miselnimi preprekami, ki so se dotikale njegove telesne samopodobe in inteligence. V odnosu s prvim dekletom se je počutil, da je ni vreden in da ga bo zato zapustila. V iskanju študentskega dela je vedno popustil, saj ni verjel, da ga bodo na razgovoru izbrali. Vse to ima skupni imenovalec - slabo samopodobo, nezaupanje vase in svoje sposobnosti ter vdanost v usodo, ki jo je tako rada omenjala mama. Kljub temu, da si je močno želel, da bi bilo drugače, pa ni zmogel preseči moči družinskega sistema.

Preseganje začaranega kroga naučene nemoči

Pomembno je, da se takšna oseba poglobi vase, pobrska po odnosih v svoji družini in prekine tovrstne vzorce, ki vplivajo na kakovost življenja. Seveda je potrebno poudariti, da se vsak starš trudi po svojih najboljših močeh in da v takšnih primerih ne iščemo krivcev. V odraslem življenju pa imamo kljub svoji preteklosti vsa znanja in mehanizme, s katerimi zapuščino preteklosti lahko odpravimo ali vsaj omilimo. Pri ukoreninjenih načinih razmišljanja so v veliko pomoč različne tehnike, s katerimi sčasoma presežemo negativne misli. Te lahko zavestno nadomestimo s pozitivnimi takoj, ko se pojavijo dvomi. Pomaga tudi pisanje dnevnika in igre vlog. Seveda pa je vse to veliko lažje in bolj učinkovito izvesti s pomočjo terapevta, ki vam pomaga preseči moč družinskega sistema. 

Preberite še: Kako preživeti osebni poraz?