Preveč časa, preživetega na telefonu

»Ko sem nemirna, se velikokrat zalotim, da povsem nezavedno posegam po telefonu, brskam po elektronski pošti, gledam Facebook … Vse to brez pravega smisla. Samo da nekaj počnem. To lahko naredim tudi po 20-krat v eni uri.« Sara, 30 let

Obsesivno poseganje po telefonu in nenehno brskanje je lahko znak tesnobe, nemira, napetosti. Stanje pa se lahko le še poslabša, če posameznik na telefonu osredotočen na negativne stvari, s katerimi se poistoveti. Vsi se imajo lepše od njega, pojavljati se začnejo dvomi vase, stiska, in sindrom FOMO – občutek, da nekaj zamuja in da življenje teče mimo njega. Uporabo telefona je pametno omejiti, sploh če opazimo, da tesnoba postaja bolj intenzivna.

Preveč kofeina in cigaret

»Ko sem živčen, si pač prižgem cigaret in skuham kavo, to je še edino, kar imam. S tem se nekako pomirim in lahko rečem, da gre za neke vrste obred, ki mi je domač. Vem, da najboljše to za moje zdravje ni, ampak človek se navadi.« Samo, 41

Cigareti in kava so že dolgo na seznamu najbolj priljubljenih ritualov, ki naj bi obljubljali začasno pomiritev. A dejstvo je, da v primeru tesnobnih motenj nemir le še povečajo, saj kofein in nikotin povišata srčni utrip, posameznik pa lahko ob tem doživi še hujšo stisko, saj zaradi telesnih senzacij doživlja občutek izgubo kontrole. Alternativa je opustitev kajenja in pitje brezkofeinske kave.

»S spanjem imam težave že od nekdaj … pri meni to recimo izgleda tako, da grem enkrat spat ob eni uri zjutraj, drugič ob treh zjutraj, zelo redko pred polnočjo. Vstajam pa ob sedmih. Ja, seveda sem neprespan, ampak enostavno se ne morem spravit.« Gašper, 37

Kako zelo je pomembna zadostna količina spanca se zavemo šele takrat, ko ne moremo zaspati. Motnje spanja so velikokrat povezane s tesnobnimi motnjami – posameznik rad ponočuje in se izogiba spanju, saj ravno takrat človek najbolj čuti sebe in vse, kar se z njim dogaja. Zato se raje zaposli s čim drugim (gledanje televizije pozno v noč, zahajanje v bare …). Ali pa je ravno obratno – ne more zaspati, ker je tesnoben. Pomembno je vzpostaviti spalno rutino, ki vključuje spanje in vstajanje ob isti uri, pri čemer ne delamo velikih urnih preskokov, ko smo prosti.

Strah pred biti sam s seboj

»Najtežje mi je, ko sem sama doma in ko sem prosta. Zato se svojega doma čez dan izogibam, naj se sliši še tako čudno. Dan si po službi vedno zapolnim z obiskom aerobike, fitnesa, potem se dobim s kolegi … samo zato, da mi ni še treba domov. Ja, strah me je biti sama s sabo.« Špela, 36

Tako kot pri strahu pred spanjem, ko je človek najbolj sam s seboj, je tesnoba velikokrat povezana tudi s strahom pred samoto. To, da smo doma sami, ko ni prisotnih noben dražljajev in nam družbo delajo le misli, takrat lahko najbolj čutimo, kaj se dogaja v nas. Na plan pride strah, nemir, občutek teže v prsih … Če je tesnoba tako intenzivna, da vas omejuje pri vsakodnevni rutini, je čas za intenzivno delo na sebi.

Ko rutine ni več

»Čez teden še nekako gre, ko imam službo in ostale obveznosti. Čez vikend pa se mi vse poruši – spim do 12. ure, jem neredno, včasih ponočujem, potem pa pride spet ponedeljek, ko sem vsa povožena. Ne morem se znebiti tega ’kaosa v urniku’. Enako se mi dogaja, ko sem na dopustu, zato se kar malo bojim prostih dni. « Barbara, 32

Ustaljena rutina daje občutek obvladljivosti in varnosti, zato je pomembno, da se urnikov držimo tudi takrat, ko ni treba v službo. To pomeni, vstajanje ob isti uri, pripravo obrokov ob isti uri, spanje ob isti uri. Vmes si določimo aktivnosti na prostem in ostale prostočasne dejavnosti, ki nas sproščajo (branje, ustvarjanje, druženje z družino in prijatelji).