Kerry je del subkulture, kjer moški nosijo ženske maske, da bi se spremenili v svoj glamurozni ženski alterego. Tako gre v resnici za poročenega moškega iz Seattlea, ki je navdih za maskiranje dobil v televizijski seriji Misija nemogoče, ki je bila predvajana leta 1970 in kjer so igralke nosile maske, da bi uprizorile druge karakterje. ''Eno bi bilo, da bi se zamaskiral v moškega, drugo pa je, ko se spremenim v žensko,'' je povedal za The Atlantic. S pomočjo interneta je Kerry našel skupnost podobno mislečih, ki se prav tako radi spremenijo v ženske in odkril, da ni sam. Ne samo, da je našel podobno misleče, iz tega je ustvaril poslovno kariero. Pričel je prodajati realistične maske ženske podobe in postal tako uspešen, da je opustil svojo službo in ustanovil svoje podjetje. Njegova žena, s katero je poročen 12 let, meni, da je njegova obsesija nenavadna. ''Nič nima s tem. Vsake toliko časa mi s čim pomaga, a v resnici ni navdušena nad tem.'' A dejstvo, da se ne strinja z njegovim početjem, ga ne moti. ''Gre za stvar, ki je del fantazije, scenarijev, ki bi jih radi uresničili, a v resnici mislim, da bi nas realnost zelo razočarala, če bi se jih odločili uresničiti. Zato je bolje, da ne poskusimo.''

Čeprav so ženske maske tabu tema, pa je fotograf Steven Meisel, po tem, ko so maske zaokrožile po spletu, posnel serijo fotografij mask z manekenko Carolyn Murphy, ki jih je leta 2012 objavil italijanski Vogue. Ker so maske zbudile veliko pozornosti v medijih, so britanski filmarji po njegovi ideji posneli tudi dokumentarni film Secrets od the Living Dolls. Sicer pa se za razliko od transseksualcev zamaskiranci ne počutijo, kot da so se rodili v napačnem telesu. Zanje je preoblačenje v predstavnico nasprotnega spola preprosto oblika zabave.

Eden izmed zamaskirancev je tudi Robert, ki se je po tem, ko je šel skozi bolečo ločitev pričel maskirati v Sherry – 40-letno blondinko. 70-letnik masko uporablja že 12 let in se v njej počuti odlično. ''To počnem, ker sem v njej videti dih jemajoče. Ko nadenem masko, še sam ne morem verjeti, da je odsev v ogledalu v resnici 70-letni moški. V njem vidim lepo žensko in če bi sam videl takšno žensko in bi me prosila za družbo, bi takoj rekel ja.'' Kot priznava, je Sherry zanj posledica vseh razočaranj ob stiku z ženskami. Kljub vsemu pa se temu delu svojega življenja ne namerava odpovedati. ''Danes sem star 70 let in ko skušam hoditi na zmenke se srečujem v glavnem z ženskami, ki so stare od 55 do 60 let. Nekatere izmed njih so v dobri formi za njihova leta, a niti slučajno niso videti tako in zelo težko je hoditi na zmenke, ko se lahko domov vrneš k tej podobi.''

A vsi zamaskiranci nimajo težav v ljubezenskem življenju. Kot pojasnjuje Kerry, gre preprosto za fantazijo o spremembi identitete, ki v njihova življenja prinaša nekaj novega in nekoliko zapolni praznino.

Alter ego (latinsko, »drugi jaz«) je druga oseba ali identiteta znotraj osebe. Izraz so si izmislili psihologi v prvi polovici 19. stoletja, ko so prvič opisali shizofrenijo. Oseba z alter egom naj bi živela dvojno življenje, pri čemer pri pojavu disociativne motnje identitete ne ve za obstoj svojega alter ega.