V psihologiji in ekonomiji hipoteza o prepovedanem sadežu trdi, da tisto, česar ne smemo imeti ali početi, postane bolj zaželeno, ker prepovedi in opozorila spodbudijo naš um, da temu posvetimo več pozornosti.

Zavedanje, da je nekaj prepovedano ali škodljivo, vzbuja našo radovednost in kljubovanje. Tudi če želimo spoštovati prepoved ali preprosto rečeno 'pravila', naletimo na past: bolj ko poskušamo opustiti cilj ali nehati fantazirati o njem, bolj je prisoten v naših mislih. 

Če povemo še bolj preprosto – če se trudimo o nečem ne razmišljati, to razmišljanje postane še bolj intenzivno. 

Na prepovedi naj bi najlažje 'nasedli' mlajši

Prekomerno kajenje, pitje in gledanje pornografije je običajno najbolj izrazito v skupinah, za katere so te dejavnosti nezakonite ali razglašene za nemoralne. Učinek prepovedanega sadeža dobro poznajo tržniki, ki ga izkoriščajo pri oglaševanju svojih izdelkov in storitev. Poudarjanje kajenja in pitja kot nevarnih dejavnosti, rezerviranih za odrasle, povečuje privlačnost cigaret in alkoholnih izdelkov med najstniki, omejevanje kalorične hrane pa spodbuja apetit otrok.

Tržno poročilo Imperial Tobacco iz leta 1977 pravi: ''Ena od vab je prav dejstvo, da so cigarete prepovedan sadež. Kaj je boljšega kot cigareta za mladostnika, ki se želi počutiti drugačnega od svojih vrstnikov, dovolj starega, da ignorira avtoriteto in dovolj neodvisnega, da sprejema odločitve? Ne gre samo za vdihavanje dima. To je sporočilo, avantura, prelomnica v življenju.''

Približno 32 odstotkov ameriških študentov, mlajših od 21 let, je težkih pivcev, medtem ko jih je le 24 odstotkov med študenti, ki so dosegli dovoljeno starost za uživanje alkohola. To vodi do sklepa, da pijača izgubi nekaj svojega šarma, ko preneha biti nezakonita. Ali višja starost za uživanje alkohola vodi k temu, da se več mladih zateče k alkoholu, bodisi iz radovednosti bodisi iz kljubovanja?

Še slajše je prepovedano ...

Marsikdo iz izkušenj ve, da prepovedi ali opozorila o škodljivosti spodbujajo apetit po visoko kalorični hrani. Raziskave so potrdile ta pojav pri otrocih.

V neki študiji so otrokom dali dve različni sladkariji. Otroci so ju (lahko) takoj pojedli. Malo kasneje so jim ponudili še dve sladkariji, vendar je bila le ena za pojest, druga pa je morala ostati shranjena v prozorni škatli. Čez nekaj časa je vsak otrok spet dobil dve sladkariji, ki ju je (lahko) takoj pojedel. Otroci so ob tej priložnosti uničili tisto vrsto bonbonov, ki jim je bila v prejšnjem koraku prepovedana, ostale bonbone, ki so jim bili vsakokrat dovoljeni, pa so ignorirali.

Druge študije so prav tako odkrile, da omejevanje nekaterih živil poveča njihovo privlačnost v očeh otrok.

Kaj je torej rešitev?

Če se vrnemo na preprosto in osnovno psihologijo – naj si bo govora o varanju, hrani, cigareti, pijači ali čem drugem. Bolj kot nečemu dajemo pozornost, bolj se le-ta krepi, to velja tudi in predvsem, ko se trudimo o nečem ne razmišljati. Zato je morda bolj pametno, da preusmerimo pozornost k nečemu drugemu.

Povzeto po adiva.hr