Nihanje razpoloženja ni bipolarna motnja, razlikujeta se v trajanju simptomov

Nihanje razpoloženja je v resnici normalen, evolucijsko prilagoditven odziv na preobremenitev, ki sam po sebi ne pomeni, da je z nami nekaj narobe. Naporen teden, ki iz nas potegne najslabše, večinoma v resnici ne pomeni nič, problem nastane šele, če gre za daljši, ponavljajoč se vzorec.

Običajna nihanja v razpoloženju imajo jasen zunanji sprožilec in izzvenijo, ko pritisk popusti. Pri motnji pa nihanje postane povsem avtonomno, neodvisno od tega, kaj se dogaja v našem življenju. Če naše razpoloženje začne močno nihati samo od sebe, pa to lahko kaže na globlji problem, ki večinoma zadeva različne biološke procese, od spanja do kronično povišanega kortizola.

Diagnostični priročnik DSM-5 ima jasne kriterije za postavitev diagnoze; manična epizoda mora trajati vsaj sedem dni (ali manj ob hospitalizaciji), hipomanična vsaj štiri dni, ciklotimija pa zahteva vsaj dve leti izmenjujočih se stanj.

Gre torej za nihanja razpoloženja, ki se izmenjujejo v intervalu vsaj nekaj dni. Če se naše razpoloženje spreminja večkrat v enem dnevu, kar mnogi zmotno označujejo za hitro bipolarno motnjo, to po strokovnih kriterijih ni znak bipolarne motnje. Krajša nihanja razpoloženja (nekaj ur) so bolj pogosta pri mejni osebnostni motnji, vendar so v tem primeru skoraj vedno vezana na medosebne odnose, predvsem na strah pred zavrnitvijo.

Hud izziv pri motnjah razpoloženja je, da se na diagnozo čaka zelo dolgo. Po nekaterih ocenah se na pravilno diagnozo v povprečju čaka skoraj deset let, sploh zato, ker oseba pride na zdravljenje med depresivno epizodo. Mnogim se torej zmotno diagnosticira depresija, čeprav smernice priporočajo, da mora zdravnik oz. psihiater pri njeni diagnozi preveriti morebitna pretekla obdobja pretirane aktivnosti. Pomembno oviro sploh pri nas predstavlja tudi dostopnost, saj čakalne dobe za redni prvi psihiatrični pregled trajajo tudi več kot pol leta.

Če želite psihiatru ponuditi uporabne podatke, bodite pozorni na specifične vzorce. Prvi je zmanjšana potreba po spanju ob sočasno visoki energiji, na primer obdobje, ko spite štiri ure, a ste kljub temu polni energije. Drugi je nenavadno, netipično tvegano vedenje, ki se kaže na primer pri vožnji ali pri tveganih finančnih odločitvah. Pri ženskah je smiselno beležiti počutje glede na menstrualni cikel, saj je lahko nihanje v predmenstrualnem času znak predmenstrualne disforične motnje.

Najboljši prvi korak je, da si do tri tedne vsak dan zapišete osnovno raven razpoloženja, število ur spanja ter dogodke, ki se pojavijo pred nihanjem. Bistvo ocene namreč ni v tem, kako močno nihanje občutite, temveč kako dolgo traja, ali vztraja povsem brez razloga in koliko realne škode povzroča v vašem življenju.