Pri novoletnih zaobljubah gre za odločitve, povezane z dobrimi praksami, spremembami neželenih lastnosti ali vedenja, doseganjem osebnih ciljev ali drugačnimi izboljšavami svojega življenja. A vsi vemo, da jih je veliko lažje spraviti na papir, kot tudi uresničiti, saj se večina zaobljub, ciljev in načrtov zaključi že v januarju. Pri tem se verjetno marsikomu poraja vprašanje, ali so zaobljube sploh smiselne? 

Ljudje smo že v daljni zgodovini opravljali različne rituale, povezane z zaključkom starega leta. Ta magični prehod je bil že od nekdaj iztočnica za različne daritve, spiritualne obrede in številne uverture v novo leto. Danes ni nič kaj posebej drugače, saj se v decembrskem času poleg religioznih dogodkov mnogi poslužujejo različnih metod, ki predstavljajo konec vsega, kar nam ne služi več in obenem tudi odskočno desko za začrtanje novih idej, odločitev in priložnosti. 

Slovenci med novoletne zaobljube najpogosteje umeščamo izgubo kilogramov, spremembo življenjskega sloga, kamor največkrat sodi več gibanja in zdrave prehrane, prenehanje s škodljivimi razvadami, željo po pogostejših potovanjih ali učenju novih spretnostih, pa tudi manj stresno življenje. 

A žal statistični podatki kažejo porazno uspešnost novoletnih zaobljub, ki naj bi jih v povprečju uresničilo le 10 odstotkov ljudi, kar ni nič kaj posebej presenetljivega, saj jih veliko obupa, še preden se leto dobro začne. Pri tem pogosto ne pomaga niti vsa znanost postavljanja ciljev, ki naj bi bili specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno omejeni. Še tako sofisticirane metode na bodo pomagale, če ne bomo imeli resnične želje po spremembi. 

"Če si že morate zastaviti cilj, si zastavite takšnega, ki si ga ne zastavite," pravi ena od hudomušnih misli, ki pa ni tako zelo napačna. Ali ni nemara bolje vstopiti v novo leto z ničelnim pritiskom nase, a s popolno odprtostjo za različne priložnosti, dovzetnostjo za spremembe in pripravljenostjo na sočutje do svojih pomanjkljivosti? 

Čeprav novo leto pogosto vidimo kot neskončen prostor brezmejnih možnosti, ko bo vse drugače in boljše, se precej hitro ujamemo v vrtinec turobnega in melanholičnega januarja, ki nas kaj hitro posrka v stare navade, na katere nismo ponosni. In znova se znajdemo na začetku, zaobljube prelagamo iz meseca v mesec, dokler znova ne nastopi december, ko polni zanosa ugotavljamo, da bo tokrat zares drugače. Kako predvidljivo, mar ne? 

Opiranje na zunanje mejnike, ki naj bi nam omogočili novo poglavje življenja, kot so novo leto, spomladi, pred poletjem, prihodnji teden, jutri, je pogosto le odlašanje in zavlačevanje. Nenazadnje so bolj zdrave in funkcionalne življenjske navade in cilji vedno povezani z odtegnitvijo nečesa, kar nam služi kot prijetna razvada ali izhod v sili. Nezdrava hrana, ko smo pod stresom. Bežanje v delo, ko odnosi niso urejeni. 

Nezdrave razvade, ki vsaj na videz lajšajo pritiske in stres. Vsega tega pa se velikokrat oklepamo in ne želimo izpustiti od danes na jutri, sploh pa ne, če za to nimamo prave motivacije ali pa enostavno zanje še ni čas. Pri tem se velja vprašati, kaj nam nezdrave navade nudijo in kaj bi za nas pomenilo, če bi se jim odrekli. 

Prelomnicam zunaj sebe, ki so običajno povezane s časovnimi mejniki, pogosto pripisujemo preveliko vrednost, saj gre le za številko na koledarju, ki sama po sebi ne pomeni nič. Veliko bolje je iskati motivacijo in prelomnice znotraj sebe, saj se tam začnejo trdne odločitve in pripravljenost na spremembe. 

To je lahko 21. januar, 7. november ali kadarkoli se pač odločite. Rast nikoli ni linearen proces, saj se večkrat znajdemo na začetku, delamo ovinke, padamo in napredujemo. Pomembno pa je, da se za spremembe, četudi so te del novoletnih zaobljub, odločimo takrat, ko smo nanje zares pripravljeni, ko smo se jim pripravljeni predati, ko imamo zanje dovolj motivacije in notranjega zagona in ko vemo, da je čas za nova življenjska poglavja. 

Če vsega tega ni, pa morda cilji kljub vsemu ta trenutek še niso dovolj pomembni, niti reprezentativni za vaše življenje. Največkrat je tako, da cilje in življenjske napredke dosegamo takrat, ko iz njih ne delamo prevelike drame, napovedi in ne prepričujemo sebe ter drugih. Le dopustimo, da se enostavno – zgodijo.