Vizita.si
Primerjava

Duševno zdravje

"Ti fotografiji sta bili posneti druga za drugo"

L. E.
08. 11. 2018 11.47
0

"Ti fotografiji sta bili posneti druga za drugo," prične sporočilo na svojem profilu družabnega omrežja Instagram Newyorčanka Dana Suchow. Povedati želi, da bi fotografiji prav lahko razumeli kot uspešno preobrazbo. V resnici pa je vse odvisno le od tega, kako dobro se zna nekdo postaviti pred objektiv.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

"Vsaka fotografija, ki jo vidite na spletu, ne govori cele zgodbe. Vedno lahko obstaja tudi del, ki ga oseba ne razkriva." Tako ob zgornji dve fotografiji zapiše Dana Suchow in dobro ve, o čem govori. V svojem življenju se je namreč spopadala s prenajedanjem, bulimijo in odvisnostjo od telovadbe. To je morala premagati in se naučiti imeti rada. Danes tega, kako premagati motnje hranjenja in imeti boljšo samopodobo, uči druge.

Zgornji dve fotografiji je posnela in prvič objavila na internetu že pred dvema letoma. In pove, da jo je bilo strah odziva, ki pa je bil že takrat ravno tako pozitiven kot danes. V današnjem svetu družabnih omrežij in res kopice popolnih podob, ki nas napadajo z vseh strani, je dobro, da se vedno znova opominjamo, da ni nujno, da je vse resnično.

Suchowa je bila pred dvema letoma ena prvih, ki je začela na to opozarjati s takšnimi primeri. Danes jih je vse več. Tudi mnogi znani tako imenovani influenserji so se odločili na svojih profilih objaviti fotografije, ki pokažejo, da marsičesa vendarle ne objavijo. Da so na njihovih straneh le tiste najboljše fotografije.

Ves čas na družabnih omrežjih, pa tudi v medijih, spremljamo uspešne preobrazbe. Morda pa je to primer duševne preobrazbe, še doda Američanka. In ta je ravno tako pomembna kot fizična. Vemo, da se veliko ljudi spopada z duševnimi stiskami, ki so žal še vedno po nepotrebnem stigmatizirane. Vsak pove, če ima previsok holesterol, malo ljudi pa se upa priznati, da se spopadajo s kakšno slabo podobo, depresijo ali anksioznostjo, čeprav je tudi te težave kot previsok holesterol mogoče premagati.

Preberite si več o perfekcionizmu. Ta ni nekaj pozitivnega, pove klinična psihologinja Aleksandra P. Meško. In mogoče je postati manj perfekcionističen, kar vodi h kvalitetnejšemu življenju.

Moja največja napaka je, da sem ... perfekcionist

Tipična izjava na razgovoru za službo. A napačno imamo perfekcioniste za učinkovite ljudi, še pove klinična psihologinja. "Pravi perfekcionisti v resnici niso učinkoviti, ker se ne znajo odločiti, kdaj je treba določene stvari poenostaviti, izpustiti …" Vsi imamo čez dan toliko in toliko nalog in nemogoče je, da bi vse vedno izvedli popolno. "Zato moramo vsakodnevno delati selekcijo. Nekatere stvari naredimo boljše, druge naredimo bolj površno, tretjih sploh ne naredimo, ampak jih prestavimo na naslednji dan. Četrte naloge poenostavimo … Denimo, lahko si danes rečem, da bom pospravila kuhinjo, ampak to pomeni, da bom samo pomila in pospravila posodo ter pospravila in pomila pult. Perfekcionist bo imel nato notranjo težnjo, da pospravi in počisti še vse omare, predale … Zanj to, da samo pomije posodo, ni dovolj dobro. Notranji glasek mu govori, da to ni dovolj dobro."

Tu si preberite več še o boljši samopodobi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650