Glede na raziskave je pomanjkanje socialne kohezije lahko nevarnejše od kajenja 15 cigaret na dan in bolj smrtonosno od debelosti. Zato je trditev, da se lahko osamljenost spremeni v telesno bolezen, zelo smiselna. 

Ljudje smo družabna bitja, kar ne pomeni, da zgolj uživamo v družabnosti, družbi, v samem stiku in komunikaciji z drugimi ljudmi, ampak je to tudi, verjeli ali ne, ena od potreb in načinov preživetja. Socialna izolacija lahko na dolgi rok povzroči čustveno in psihično bolečino, stres pa zahteva fizični davek. Trajna osamljenost, ki traja več kot dva tedna, je povezana celo z visokim krvnim tlakom, depresijo, srčnimi boleznimi, možgansko kapjo in Alzheimerjevo boleznijo, zdi pa se, da jo povzročajo vnetni procesi, povezani s kroničnimi boleznimi.

Glede na raziskavo profesorice psihologije Julianne Holt-Lunstad je za osamljene ljudi 26 odstotkov večja verjetnost, da bodo umrli predčasno. Za tiste, ki imajo malo ali nič socialnih stikov, se ta številka dvigne na 29 odstotkov in poskoči na 32 odstotkov za ljudi, ki živijo popolnoma sami. Zato Holt-Lunstadova meni, da moramo družbene odnose in stike jemati enako resno, kot jemljemo prehrano, vadbo in vse ostalo, kar vemo, da vpliva na naše zdravje.

Najbolj osamljeni so ljudje srednjih let

Če na osamljenost gledamo kot na bolezen, je slednja zdaj postala pandemija. Ljudje doživljajo vse večjo osamljenost, ker živijo sami, a na to vpliva tudi razvoj tehnologije. Zdravnik Dilip Jeste pravi, da je človeštvo v zadnjih tridesetih letih doživelo bolj dramatične spremembe kot v celotnih prejšnjih 2500 letih. Po raziskavi, v kateri je sodelovalo 20.000 ljudi v ZDA, na osamljenost močno vplivajo tudi družbena omrežja, pri čemer so najbolj ranljivi ljudje med 30. in 60. letom. Čeprav je slednja skupina najbolj zaposlena z drugimi ljudmi, kot so otroci, partnerji ali starši, se počutijo osamljene, ker nimajo časa zase, torej za druženje s prijatelji in zabavo. 

Na osamljenost vpliva tudi kakovost vaših odnosov in bolj ko ste z njimi zadovoljni, manj ste osamljeni. Profesor psihiatrije Steve Cole pravi, da je ravno v srednjih letih nezadovoljstvo z odnosi največje.

V srednjih letih se zgodijo tudi velike življenjske spremembe, kot so smrt staršev, ločitev ali izseljevanje otrok, ljudje pa so pogosto prezaposleni, da bi se pravilno spopadli s čustvi. Po mnenju zdravnika Jesteja je ranljivost za osamljenost na vrhuncu v 50. letih. To je tudi čas, ko se ljudje začnejo zavedati svoje minljivosti, velika verjetnost pa je tudi, da se takrat začnejo spopadati z določenimi boleznimi, kot so artritis, sladkorna bolezen in visok krvni tlak.

Dolgotrajna osamljenost 

Profesor psihiatrije Cole pravi, da so hkrati ljudje srednjih let najmanj raziskani, ko gre za vpliv osamljenosti na zdravje. Vendar je profesor psihologije Holt-Lunstad v analizi 70 študij iz leta 2015 ugotovil, da imajo osamljeni ljudje srednjih let večje tveganje za smrt zaradi katerega koli vzroka kot tisti v drugih starostnih skupinah. 

Osamljeni ljudje običajno pijejo več alkohola, jedo manj zdravo in se ukvarjajo s tveganim vedenjem, kot je uživanje prepovedanih drog, bodisi zaradi boljšega počutja bodisi zmanjšanja bolečine. Holt-Lunstadov je v svojih ugotovitvah zaključil, da je osamljenost škodljiva predvsem za ljudi srednjih let, ki živijo sami, saj večina teh ljudi zdravja ne postavlja na prvo mesto.

Vendar pa je osamljenost praviloma kratkoročna in jo je mogoče popraviti, vendar so tisti, ki so iz dneva v dan bolj osamljeni, manj vzdržljivi in pogosto vidijo hujše posledice, kot se v resnici zgodijo. 

Profesor Cole pojasnjuje, da v telesu obstajajo vnetni procesi, ki lahko vplivajo na možgane in spremenijo vedenje na način, ki potencialno naredi ljudi še bolj družbeno občutljive in umaknjene ter zato nagnjene k osamljenosti. 

Najbolj nevarna je kronična osamljenost 

Raziskovalci pravijo, da kronična osamljenost povzroča nezaupanje do drugih, paranojo in pričakovanje čustvene bolečine. In ko ima nekdo takšno tesnobo, se lahko njegovo splošno stanje poslabša, kar pogosto opazimo pri duševnih boleznih. Če se težava ne reši, so lahko posledice hude in pogosto lahko pride tudi do skrajnih okoliščin, denimo samomora, ki se je v zadnjih dveh desetletjih povečal prav v starostni skupini 45-65 let, ugotavlja ameriški center za preprečevanje samomorov.

Kako preprečiti osamljenost?

Še enkrat poudarjamo, da samota in osamljenost nista enako! V samoti lahko namreč uživamo, medtem ko ima osamljenost, kot že večkrat omenjeno, lahko hude posledice. 

Obstajajo načini, kako se lahko počutite manj osamljene. Eden je, da se obrnete na prijatelje, s katerimi se že dolgo niste slišali. Ne bojte se pogovarjati tudi z neznanci, saj lahko tudi 30 sekund prijateljskega pogovora blagodejno vpliva na vaše razpoloženje. 

Osredotočite se na stvari, zaradi katerih se počutite srečne, ne glede na to, kako majhne so. Vadba in dovolj spanja lahko pomagata, saj uravnavata vaše razpoloženje in vplivata na vaše splošno zdravje. 

Lahko se udeležite tudi plesnega tečaja, da pridobite nove prijatelje in se naučite nekaj novega, kar je dobro za vaše možgane. Poskusite tudi s prostovoljstvom, saj se je izkazalo, da daje ljudem namen, ki jim dvigne samozavest in jih posledično naredi manj osamljene.

Viri: webmd, healthline, miss7zdrava, health