Anksioznost, ki je sicer povsem človeški odziv na stresor, lahko postane zelo neprijetna in moteča, kadar jo občutimo prepogosto in tudi v primeru, da nevarnost v neposredni ali konkretni obliki ni prisotna. Takrat govorimo o anksioznih motnjah, občutimo pa jo kot tesnobnost, zaskrbljenost, nemir, napetost, občutek cmoka v grlu, bolečine v trebuhu, omotico in občutek ogroženosti brez jasnega vzroka. Med telesnimi simptomi se lahko pojavi pospešeno bitje srca, mrzle dlani, hkrati pa tudi potenje in zardevanje.

Kako si pomagati pri anksioznosti?

Dovzetnost do anksioznosti je do neke mere dedno določena, sproži pa jo lahko travmatičen ali stresen dogodek, kot je na primer smrt bližnjega. Ključnega pomena je, da se simptome anksioznosti prepozna in se jo ozdravi, saj v nekaterih primerih privede do depresije in tako je treba namesto z eno težavo opraviti z dvema, kar je seveda težje. Ob pogostem doživljanju anksioznosti je priporočljivo poiskati pomoč strokovnjaka, s katerim oseba poskuša izluščiti vzrok težav, nato pa negativne miselne vzorce, ki škodijo vedenju, zamenjata s pozitivnimi, ki so tudi bolj realni. Do neke mere se lahko naučimo napade anksioznosti nadzorovati sami, in sicer s tehnikami sproščanja in miselnimi vajami.

1. Obvladanje skrbi

Anksioznost najbolje premagamo, če pozornost preusmerimo v telesu notranje procese. Osredotočiti se je treba na dihanje in občutek svežega zraka, ki skozi nosnice potuje mimo grla in v naša pljuča. Na tem predelu leži tudi naše srce, ki po telesu poganja svež kisik. Britanski zdravnik Jonty Heaversedge in avtor knjige The Mindful Manifesto priporoča, naj telo umirimo z meditacijo.

Četudi obstaja splošno prepričanje, da je treba med meditacijo glavo povsem očistiti misli, je to povsem nepotrebno. Osredotočite se na svoje misli in bodite pozorni na to, ali hitro divjajo ali vsaka misel nekaj časa obtiči v glavi. Omenjeni zdravnik pravi, da moramo razumeti, da naše misli niso naš sovražnik, in vsak poskus, da jih ustavimo, bo neuspešen. Namesto tega jih moramo jemati kot radio iz ozadja, ki ga sicer lahko slišimo, vendar smo osredotočeni na nekaj drugega. Misli ne ločujte na 'dobre' in 'slabe', temveč jih skušajte gledati objektivno in ne nasedajte prestrašenim sporočilom, ki jih pošiljajo.

Kadar umirjanje povzroči vrtoglavico, je to ponavadi zgolj zato, ker se vrtiljak misli začenja ustavljati. Umirjenost meditacije lahko da občutek, da imamo več misli kot ponavadi, vendar ni tako, le zavedati se jih začnemo bolj. Jonty Heaversedge zatrjuje, da pogoste vadbe obvladovanja misli in posledično tudi telesa povzročijo, da se sčasoma naučimo s skrbmi opraviti na manj paničen način.

2. Miselne vaje

Način, kako lahko obvladamo trenutke anksioznega napada, so tudi miselne vaje. Zapremo oči in se ponovno osredotočimo na dihanje, ki nas z nežnimi valovi popelje v naš notranji svet. V mislih si skušajmo predstavljati, kako iz teme hodimo po stopnicah, ki vodijo v svetlobo in v naravo. To simbolizira prehod iz negativnih občutkov ter miselnih vzorcev v pozitivne.

3. Alternativno in komplementarno zdravljenje

Sicer je anksioznost možno odpravljati z nekaterimi zdravili, obstajajo pa tudi alternativni oziroma komplementarni načini odpravljanja motnje. Pri zagovornikih takšnega pristopa je zelo priljubljena metoda odpravljanja raznih težav, za katere verjamejo, da imajo čustveno podlago, tako imenovana EFT-tehnika. Gre za akupresuro, pri kateri se z nežnim tapkanjem s konicami prstov stimulira meridiane – točke, skozi katere se pretaka energija 'či', in ki so tesno povezane z glavnimi organi. V iskanju rešitve se nekateri zatečejo tudi k akupunkturi in reiki terapiji.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na