V drugih primerih lahko ljudje izzovejo občutke neupravičene krivde ali odgovornosti, da manipulirajo s čustvi in vedenjem druge osebe. Na eni strani imamo tako posameznike, ki neupravičeno čutijo krivdo za določene stvari, na drugi strani pa tiste, ki tovrstne občutke zlorabljajo.
Vsak od nas je že kdaj občutil 'krivdo' zaradi stvari, ki jo je naredil nenamerno. Stvari, ki se je morda razpletla drugače, kot smo predvidevali, ali pa smo zgolj nenamerno prizadeli drugega človeka. Vsi smo samo ljudje in prav vsi delamo napake. V zdravem odnosu se lahko o tovrstnih stvareh in občutkih pogovorimo z drugim človekom, v nezdravih pa, o čemer bo govora tokrat, slednji še dodatno vzbuja slabe občutke zaradi nečesa, kar je bilo storjeno.
Kaj je kompleks krivde?
Za začetek je treba poudariti, da je vzbujanje občutkov krivde lahko namerno, lahko pa tudi nenamerno. Obstaja velika verjetnost, da ste, namerno ali pa nenamerno, tudi sami kdaj komu vzbujali občutke krivde. Včasih je tovrstno vedenje lahko opaziti, lahko pa je tudi precej bolj subtilno in ga je težko prepoznati. Nekateri ključni znaki vzbujanja občutkov krivde vključujejo:
- pikro komentiranje, ki denimo nakazuje, da niste opravili toliko dela kot nekdo drug,
- poudarjanje in konstantno ponavljanje napake, ki ste jo storili v preteklosti,
- opominjanje na 'usluge', ki jih je človek v preteklosti storil za vas,
- očitne občutke jeze pri posamezniku, ki pa zanika, da obstaja težava (izogibanje),
- tako imenovano 'tiho mašo'; o neprijetni stvari ali dogodku ne želijo govoriti, izogibajo se kakršnemukoli pogovoru,
- poudarjanje, da jim 'dolgujete',
- posluževanje pasivno-agresivnega vedenja,
- sarkastične komentarje o prizadevanju, rasti ali napredku.
Pomembno je omeniti, da se ta vrsta posredne komunikacije lahko pojavi v katerem koli medosebnem odnosu. Kljub temu je bolj verjetno, da se bo to zgodilo v odnosih, ki jih zaznamujejo tesne čustvene povezave. Lahko se pokaže v romantičnih odnosih, vendar se vzbujanje krivde lahko uporablja tudi v družinskih odnosih, odnosih s starši in celo v službenih odnosih.
Vrste in načini vzbujanja krivde
Obstaja veliko različnih vrst in načinov vzbujanja krivde, ki se jih ljudje poslužujejo. Odvisni so od končnega cilja in namena vedenja, navadno pa vključujejo nekatere ali pa celo vse naslednje elemente:
- Manipulacija: Včasih je glavni cilj vzbujanja krivde manipulirati z nekom, da naredi nekaj, česar običajno ne bi hotel.
- Izogibanje konfliktom: V drugih primerih je lahko cilj človeka, ki namerno, a morda nezavedno, vzbuja krivdo, da prepreči neposreden pogovor o težavi. Omogoča, da oseba dobi tisto, kar si želi, ne da bi se morala vpletati v neposreden konflikt.
- Moralna vzgoja: vzbujanje krivde je lahko tudi način, kako nekoga spodbuditi k vedenju, za katerega posameznik meni, da je bolj moralno ali 'pravilno'.
- Izzvati sočutje: v nekaterih primerih vzbujanje krivde posamezniku omogoča, da pridobi sočutje drugih, tako da se postavi v vlogo nekoga, ki je bil oškodovan zaradi dejanj, zaradi katerih naj bi se druga oseba počutila krivo. Navadno je v tovrstnih primerih govora o projekciji.
Gre še omeniti, da krivda ni vedno slaba stvar. Čeprav je pogosto moteča in neprijetna, ima lahko pomembno vlogo pri vodenju moralnega vedenja. Ko ljudje doživijo krivdo, lahko popravijo svoje napake in se v prihodnosti izognejo ponavljanju istih napak.
Izzivanje občutkov krivde za spremembo vedenja nekoga ima lahko najrazličnejše učinke. Ne glede na to, ali se krivda uporablja namerno ali ne, preprečuje zdravo komunikacijo in povezave z drugimi. Nekateri neposredni učinki te oblike prikrite psihološke manipulacije vključujejo:
✔ (Ne)popravljiva škoda v odnosu
Raziskave kažejo, da lahko vzbujanje krivde močno vpliva na tesne odnose. Ena študija, ki jo navaja portal verywellmind, naj bi pokazala, da so ljudje, ki so denimo prizadeti zaradi partnerjeve kritike, velikokrat nagnjeni k projekciji – negativne in prizadete občutke obrnejo v partnerja, da bi se ta počutil krivo namesto njih. Enaka študija naj bi tudi pokazala, da naj bi večjo krivdo občutil tisti partner, ki je izpostavil težavo, kot tisti, ki je bil dejansko 'odgovoren' oz. je storil 'nekaj narobe'.
Če povemo preprosto – vzbujanje občutkov krivde se uporablja v najrazličnejših odnosih kot orodje manipulacije, zaradi katerega partner velikokrat naredi tisto, kar si želimo. Na kratek rok dobimo tisto, kar hočemo, na dolgi rok pa lahko takšno vedenje oslabi komunikacijo in negativno vpliva na razmerje s partnerjem ali pa s kom drugim.
✔ Zamera
Eden od razlogov, zakaj lahko vzbujanje občutkov krivde negativno vpliva na odnose, je ta, da lahko tovrstni občutki vodijo v trajno zamero. Ko nam nekdo vzbuja krivdo enkrat ali pa se to vedenje ne pojavlja, to nima resnega vpliva na naš odnos. Ponavljanje vzbujanja, posebej če lahko zraven zaznamo manipulacijo, pa lahko povzroči občutek grenkobe.
✔ Nasprotni učinek od želenega
Raziskave kažejo, da je vzbujanje krivde velikokrat vrsta tehnike prepričevanja. Čeprav lahko krivda ljudi prisili k določenim dejanjem, se včasih situacija lahko tudi obrne. Krivda na nizki ravni po navadi motivira ljudi, da ravnajo po naših željah. Visoka stopnja vzbujanja krivde pa pogosto doseže nasprotni učinek. Z drugimi besedami, pretirana manipulacija in vzbujanje krivde drugim lahko povzroči, da človek naredi popolno nasprotje od želenega.
✔ Slabo počutje
Občutki prekomerne krivde so povezani z več duševnimi zdravstvenimi težavami, vključno z anksioznostjo, depresijo in obsesivno-kompulzivno motnjo. Če ste izpostavljeni nenehnemu čutenju krivde, lahko to pripomore k razvoju ali poslabšanju vsega omenjenega. Izkušnja krivde lahko privede tudi do številnih takojšnjih in neprijetnih čustev in simptomov, kot so tesnoba, žalost, obžalovanje, zaskrbljenost, mišična napetost in nespečnost.
Sčasoma lahko krivda privede do občutka sramu. Sram lahko vpliva na samopodobo osebe, kar lahko nato prispeva k družbenemu umiku in izolaciji.
Kako se spopasti z ljudmi, ki so nagnjeni k vzbujanju krivde?
Obstajajo številne taktike, ki so lahko koristne pri reševanju krivde. Nekateri koraki lahko vključujejo:
- Človeku dajte vedeti, da razumete, zakaj je določena stvar zanj pomembna. Če se odzovete z empatijo, je manj možnosti za nadaljnje konflikte.
- Vsekakor delite svoja čustva. Pojasnite, da dejansko vidite in razumete, da manipulirajo z vami, in jasno izrazite, da se počutite neprijetno. Direktno soočanje je včasih dobro – tukaj in zdaj.
- Sami pri sebi postavite meje. Meje pomagajo določiti omejitve, kaj boste in česa ne boste sprejeli. Tudi če jim na koncu pomagate pri njihovi prošnji, poskrbite, da boste jasno izrazili svoje meje in razložili posledice prehoda teh meja. Nato se prepričajte, da uveljavite te omejitve, če so presežene.
- Druge stvari, ki jih lahko uporabite, vključujejo zaščito vaše samozavesti in distanciranje, če je to potrebno. Verjetneje boste padli na vzbujanje občutkov krivde, če se že slabo počutite do sebe, zato poiščite strategije, s katerimi si boste ustvarili občutek lastne vrednosti.
- Če druga oseba z vami še naprej poskuša manipulirati z občutki krivde, zmanjšajte svojo komunikacijo z njo ali celo razmislite o prekinitvi odnosa.
Zaščita lastnega počutja bi morala biti glavna prednostna naloga in nekdo, ki z vami poskuša manipulirati s strupenimi občutki sramu in krivde, nima najboljših interesov.
Vizita e-novice
Vir: verywellmind, healthline
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV