Sigmund Freud je racionalizacijo opisal kot obrambni mehanizem in poskus ega, da določeno dejanje sprejme za supergo – del, ki zahteva moralno vedenje. Trdil je, da so nekateri motivi za vedenje preveč neprijetni ali boleči, da bi se z njimi zdravo soočili. Z racionalizacijo se torej počutimo bolje, saj nam pomaga razložiti (ali bolje rečeno opravičiti), zakaj smo nekaj storili ali zakaj je nekaj storil nekdo drug. Pomaga nam zaščititi samopodobo, izboljšati razpoloženje, se premakniti iz nezdrave situacije in uspeti. Daje tudi pogum, da se po težkem udarcu ponovno soočimo z življenjem. Racionalizacija je lahko v majhnih odmerkih in razmeroma nepomembnih situacijah precej pozitivna stvar, a ne več takrat, ko jo uporabljamo za opravičevanje nedopustnega in neprimernega, pri sebi ali v odnosih z drugimi. 

Racionalizacija v odnosih 

Vsi vemo, da nihče ni popoln in da imamo vsi svojo prtljago, s katero vstopamo v odnose. Nekateri imajo težave z zaupanjem, drugi se ob stresu oddaljijo in čustveno zaprejo, tretji imajo težave z izražanjem čustev in ranljivostjo. Vse to samo po sebi ne predstavlja težave, če smo kot posamezniki pripravljeni delati na svojih vrzelih in se truditi biti boljši partnerji. Težave nastanejo takrat, ko nekdo svoje vedenje skuša opravičiti (tudi) s pomočjo racionalizacije. Kako? V nadaljevanju sta opisana dva primera obojestranske racionalizacije.

→ Oseba, ki svojega partnerja neupravičeno verbalno napada, da ji je nezvest, svoje vedenje skuša opravičiti z racionalizacijo, da je imela v preteklosti slabe izkušnje z nezvestobo. Njeno vedenje lahko racionalizira tudi njen razumevajoč partner, v smislu, da je imela težko izkušnjo z bivšim partnerjem, zato ima težave z zaupanjem.

→ Oseba pride vsako jutro v službo močno slabe volje in jezo stresa na svoje sodelavce, kar skuša racionalizirati, da ima doma težave. Njeno vedenje lahko racionalizirajo tudi sodelavci na način, da poznajo njeno situacijo in razumejo, da se težko spopada z vsemi pritiski.

Oba primera kažeta na racionalizacijo, s katero ni nič narobe, če gre za kratkotrajno stanje, ki mine. Če vse skupaj traja dlje časa, pa lahko z racionalizacijo samo krepimo problematično vedenje pri sebi ali drugem. Ta obrambni mehanizem lahko postane tako pogost, da ga niti ne prepoznamo več. Še posebej smo slepi za lastno racionalizacijo, saj je bolje verjeti svojim izgovorom, kot priznati, da je naše vedenje neprimerno. 

Najpogostejši izgovori oziroma racionalizacija v nezdravih odnosi, ki jo lahko posameznik uporablja zase ali za druge: Izgovori, ki jih uporabljamo zase: »Imel sem težko otroštvo, zato nimam ustreznih mehanizmov, da bi znal biti boljši.« »Sem pač hitre jeze, zato sem v odnosu malo bolj glasna.« 

»Ker sem ženska, mi je dovoljeno imeti enkrat v mesecu napad tečnobe.« »Nimam dovolj visoke plače, zato se v službi ne trudim dovolj.« Izgovori, ki jih uporabljamo za druge: »Oče ga je tepel, zato se je tega navadil in včasih udari tudi mene.« »Veliko se kregava, to je normalno, saj se v vsakem odnosu.« »Nočem ga vznemirjati, ker ima res veliko dela v službi. Saj bo bolje.« »Pogrešam ga in si želim, da bi me večkrat poklical, a ga razumem, da mu s tem samo jemljem čas.«

Opravičevanje partnerjevih dejanj

Vsako vedenje lahko racionaliziramo, običajno z upanjem, da se bodo v prihodnosti stvari spremenile. A pogosto se zgodi, da postane racionalizacija nesprejemljivega vedenja le ’gojenje’ nefunkcionalnih (ali celo zlorabljajočih) odnosov. Neko vedenje lahko opravičujemo v neskončnost in s tem poskrbimo, da se nič ne spremeni. Če želimo, da se v odnosih razmere izboljšajo, se je treba prenehati izgovarjati in zahtevati spremembe. V nasprotnem primeru dajemo partnerju občutek, da je to, kar počne, sprejemljivo in dopustno. Pomembno je izpostaviti problematično vedenje in se o njem pogovoriti – če ne gre drugače, obiščemo partnerskega svetovalca. Če pa smo sami tisti, ki racionaliziramo, pa moramo biti toliko iskreni do sebe, da prepoznamo vedenje, ki ga pri sebi opravičujemo. Zavedanje racionalizacije je torej prvi korak k raziskovanju temeljnih vzrokov za naše vedenje.

Viri: BetterHelp / Pairedlife