Družina je v dneh po smrti v javnost poslala sporočilo, da je bil njihov ljubljeni Tim Berling lomljiva duša v iskanju odgovorov na eksistencialna vprašanja. Da so ga pestile misli o grehu, ljubezni in sreči. Da ni zmogel več in je hotel najti mir. S tem so le nakazali, da obstaja verjetnost, da je Tim dvignil roko sam nad seboj.

Po določenem obdobju pa je oče Klas Bergling predelal določena čustva in se odločil spregovoriti za CNN, kjer je zaupal, da je obstajalo življenje prej in da ostaja življenje potem. Meni, da je tako najboljše razmišljati.

Očetu se je Tim zdel vedno srečen in tip človeka, ki vztraja za svoje cilje in se ne preda. Pravi, da sta se o težavah vedno pogovorila in da je Tim rad opravljal svoje delo ter se posvečal glasbi. Žal pa domači niso uspeli prepoznati njegove stiske, so pa po smrti sina ustanovili fundacijo Tima Berglinga, ki naj bi pomagala ljudem s psihičnimi težavami in preprečevala samomore.

Mnogokrat so navzven srečni, prijazni, izpopolnjeni in nasmejani ljudje v resnici globoko ranjeni.

Nikoli ne vemo, kakšne bitke posamezniki bijejo sami s seboj. Svet izgublja na pristnosti odnosov, na empatiji. Vse premalokrat obujemo čevlje nekoga drugega. Včasih je dovolj, da posamezniku odstopimo sedež na vlaku, da mimoidočemu podarimo nasmeh, ki nas nič ne stane, da pa veliko. Da prisluhnemo bližnjim.

Človek, ki razmišlja o samomoru, je po navadi ambivalenten, obupan nad življenjem in zato opozarja nase z besedami kot »ne morem več ...«, »nima smisla ...«, »bolje bi jim bilo brez mene ...«. »Na take znake moramo biti pozorni. Ob tem moramo biti pozorni tudi na nenavadno, spremenjeno obnašanje, ki ni značilno za osebo. Recimo, da se prej družabna oseba začne umikati v samoto, je obupana, jokava, prej zelo urejena oseba se začne zanemarjati ipd. Nekateri se celo začnejo na neki način poslavljati, recimo, hočejo poravnati vse račune, postanejo pretirano skrbni, vračajo malenkosti ali celo pišejo oporoko,« pravi suicidologinja dr. Saška Roškar.

Pri posamezniku lahko opazite tudi čustveno labilnost, izbruhe jeze, zmedenost, onesposobljeno komunikacijo, izgubo fizične moči in občutka razumevanja ter pravilne presoje. Lahko sega po alkoholu in drogah in s tem išče pozornost okolice, ki bi lahko na ta način pravočasno prepoznala stisko.

V kolikor posameznik ne dovoli, da se s komerkoli deli informacija o njegovi samomorilni ogroženosti, je včasih treba prekoračiti zaupnost z namenom zagotavljanja varnosti. V tem primeru bodite odkriti in osebi povejte, komu boste informacije posredovali. Zavedajte se, da je bolje, če je oseba na vas jezna, ker ste delili njene težave z drugimi, kot pa da oseba naredi samomor, so svetovali na NIJZ.

NIJZ nudi informacije o tem, kako poslušati osebo v stiski:

• Bodite potrpežljivi in mirni, medtem ko oseba govori o svojih čustvih in doživljanju.

• Poslušajte brez obsojanja. Sprejmite, kar vam oseba govori, brez zavračanja ali strinjanja s povedanim.

• Postavljajte odprta vprašanja, na katera oseba ne more odgovoriti zgolj z »da« ali »ne«. Tako boste izvedeli več o njenih občutkih in povezanih težavah.

• S povzemanjem povedanega pokažite osebi, da jo dobro poslušate in pravilno razumete (»Torej, če te prav razumem, potem …«).

• Sproti razjasnite posamezne dele pogovora in se prepričajte, da osebo prav razumete.

• Izražajte empatijo, sočutje.

Če ste v stiski, ne odlašajte in poiščite pomoč, ki je na voljo na spodnjih kontaktih:

Osebni ali dežurni zdravnik
Najbližja splošna bolnišnica
112 - Reševalna služba
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)
080 116 123 – Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (24 ur/dan, klici so brezplačni)