Zlati nasveti, ki jih je vredno ponotranjiti, če se želimo prepirati konstruktivno

Posploševanje in pretiravanje

Posploševanje ima zelo razdiralen učinek, celo večji, kot si predstavlja marsikateri par. A če smo iskreni, vsakomur od nas kdaj pa kdaj uideta: ’nikoli’ in ’vedno’, ki veljata za največja uničevalca konstruktivnih konfliktov. »Nikoli me ne pelješ nikamor.« »Vedno si slabe volje!« »Vedno si samo na telefonu, mene pa niti ne pogledaš.« Uporabljamo jih takrat, ko nas neka stvar, ki jo počne drugi, zares jezi in se zaradi tega počutimo spregledane, nesrečne, razočarane, jezne, osamljene, nerazumljene ... Če pa se postavimo v obratno vlogo in sami slišimo takšne obtožbe od drugega, se nam zdi krivično, zakaj nas nekdo tako dojema, če to ni res. V pogovorih se je pametno izogibati takšnemu posploševanju, ki še dodatno zaneti ogenj v strehi.

Vrednotenje in potrditev mnenja partnerja

Če smo v pogovorih in konfliktih zmožni stopiti korak nazaj in skušamo razumeti, kaj čuti in doživlja partner, potem smo tako rekoč na konju. V najsrečnejših odnosih se partnerja počutita slišana in priznana. A ne zato, ker se ne bi nikoli prepirala, temveč zato, ker se se trudita razumeti, kaj drugi doživlja, kako se počuti. Namesto argumentov tako lahko uporabimo vrednotenje. »Žal mi je, da tako misliš/čutiš ...« »Moj namen ni bil, da bi se kregala, želela sem samo ...« »Vem, da se sliši čudno, ampak čutim, da ...« Kot lahko vidimo takšen pristop vključuje veliko mero sočutja do drugega, ne posplošuje, ampak se osredotoča na občutke. V tem primeru ni prisotnega neskončnega ugotavljanja, kdo ima prav in kdo narobe, ampak priznanje občutkov partnerja tudi če se z njim ne strinjamo. Ko rešujemo težave, so bolj kot dejstva pomembni občutki.

Nihče ne zna brati misli drugega

Zanimivo je, da v odnosih velikokrat zmotno mislimo, da bi drugi čudežno moral znati predvidevati, česa si želimo, kaj mislimo. Ker se to ne zgodi, nastopi slaba volja, pritoževanje, prerekanje, tihi dnevi ... »Mislila sem, da je jasno ….« »Ali ni samoumevno, da greva tja?«  »Saj veš, kaj sem imel v mislih ...« A formula je enostavna – če nekaj ne izrazimo oz. povemo, drugi ne more vedeti, kaj nam roji po glavi. To še zlasti velja za ženske. Bolj ko smo odprti navzven in bolj ko izražamo svoje misli, dvome, pomisleke, želje in hrepenenja, lažje nas drugi razume in tudi pozna. S tem pa se možnosti in priložnosti za konflikte zmanjšajo. Odprtost in dobra komunikacija vodita do boljšega razumevanja drug drugega.

Izogibanje nesoglasjem

Dolgotrajni odnosi vedno prinesejo številne izzive. Tudi če pometamo kritične teme pod preprogo, bo sčasoma nastal kup, ki ga ne bo mogoče spregledati. Izogibanje konfliktom in čakanje, da napetosti minejo same od sebe, vodi do vedno večjega nezadovoljstva v odnosu. Takšni pari lahko dolgo časa navzven izgledajo popolnoma srečni, potem pa se ’čez noč’ razidejo. Potrebno je osvojiti navado, da slabe občutke in neprijetne teme odpiramo sproti in z njimi ne odlašamo. Eden izmed zelo konstruktivnih načinov je, da enkrat tedensko oba spregovorita o tem, kaj jima je bilo v odnosu lepo, kaj je manjkalo, kaj ju je razjezilo. »Kako je z najino zvezo danes in kaj lahko storiva, da bo v prihodnje še boljše?«

Ponavljajoča nesoglasja zahtevajo več pozornosti

Če v odnosu opazimo, da se vedno prepiramo okoli istih tem, bi morala biti stvar sila preprosta, a navadno ni. Ne glede na to, ali se nesoglasja vrtijo okoli gospodinjskih opravil, zakonskih ali družinskih zadolžitev, preživljanja prostega časa ali družinskih odnosov, je potrebno temo vzeti zares. Razmislimo, kaj je največja težava, ugotovimo, kako lahko oba (50:50) prispevata k razrešitvi in se skušamo tega držati. Na ta način poskrbimo, da ne ponavljamo in ne preigravamo starih tem. Sklepanje kompromisov je ena od najbolj izrabljenih besednih zvez, ko govorimo o uspešnem partnerstvu, a ne zaman. Če oba partnerja tudi v konfliktnih temah naredita nekaj korakov drug proti drugemu, lahko hitro uvidita, kako malo potrebno, da sta v odnosu oba zadovoljna.

Kontroliranje

Ne glede na to, kako močno smo prizadeti, jezni, razočarani in kako močno nas žene temperament h kričanju, se skušajmo izogibati stavkom, ki jih v resnici ne mislimo. Pod vplivom močnih čustev lahko v divjem prepiru izrečemo besede, s katerimi želimo le prizadeti drugega. To so lahko žaljivke, občutljive teme in teme, ki rušijo dostojanstvo drugega. A pri tem obstaja le ta rešitev, da se zavestno ustavimo. Nesmiselno obkladanje nima pravega cilja, saj je le rezultat razbolele notranjosti. V tem primeru se je bolje fizično umakniti in nadaljevati pogovor, ko se oba pomirita. Je težko, a ni nemogoče, zato pa je konstruktivna komunikacija prava umetnost.

Dva proti težavi

Namesto da par v odnosu razmišlja, kako ju neka težava ali konflikt razdvaja, ne smeta pozabiti, da sta dva proti težavi. Ali sta poročena ali ne, oba se morata oba truditi v skupno dobro – v dobrem in slabem. Vsak partnerski odnos je namreč pomembnejši od tega, kdo ima prav in kdo ne. Vsak ima svojo resnico, vsak čuti po svoje in vsak ima svojo zapuščino preteklosti, ki ga je izoblikovala v unikatno osebo. Ali smo pripravljeni drugega sprejeti z vsemi napakami in razvadami, pa je drugo vprašanje. Tako kot se je potrebno truditi v lepih in brezskrbnih časih, se moramo toliko bolj angažirati takrat, ko nam življenje pokaže tudi temne plati. Nihče ne pravi, da je partnerski odnos enostaven, je pa zagotovo najvarnejši, udoben in prijeten življenjski pristan, za katerega se splača boriti. 

Vir: How to fight healthy as a married couple, The every girl