Konflikt je neizogiben del človeških odnosov

Medosebni konflikti so povsem normalen in precej pogost pojav v poklicnih in zasebnih odnosih. Kadarkoli pride do situacije, kjer je vpletena več kot le ena oseba, se pojavljajo različne misli, mnenja, vrednote, saj ljudje prihajamo iz različnih družinskih okolij, svoje pa dodajo tudi različne življenjske izkušnje. Ravno te razlike so tisto, kar nas dela tako zelo edinstvene. Medosebni konflikti niso nujno nekaj slabega, čemur bi se morali izogibati, saj nam omogočajo rast, samospoznavanje in v nekaterih primerih tudi poglabljanje odnosa z drugim. 

A ni vedno tako. Nerešeni, dolgotrajni konflikti so lahko zelo stresni in ustvarjajo v odnosu razkol. Vse to pa je močno odvisno od vpletenih oseb, načina soočanja s konflikti, njihovih osebnosti, predmeta konflikta in ostalih dejavnikov.

Kakšna je razlika med INTERpersonalnim in INTRApersonalnim konfliktom?

Interpersonalni ali medosebni konflikt se nanaša na neusklajenost med dvema ali več osebami. Intrapersonalni ali znotrajosebni konflikt pa se uporablja za opis konflikta, ki se dogaja znotraj nas – torej, ko smo v dilemi zaradi dveh nasprotujočih si misli in se trudimo sprejeti pravo odločitev.

6 vrst medosebnih konfliktov

Obstaja več vrst medosebnih konfliktov in pomembno je zavedanje, s katero vrsto konflikta se spopadamo. Zakaj? Ker na ta način lažje izberemo najprimernejšo strategijo reševanja. Konflikti se lahko izražajo verbalno, neverbalno, v glasnem prepiru ali z zaprto govorico telesa, kot loputanje z vrati ali neprijetna tišina.

Psevdo (lažni) konflikt: ta vrsta konflikta temelji na navideznih razlikah v mnenjih ali nesporazumu. Primer: nekdo si razlaga besede drugega povsem drugače (napačno), kot je bilo v resnici mišljeno. Običajno je to vrsto konfliktov mogoče hitro razjasniti s pogovorom o situaciji in z razjasnitvijo pomena.

Konflikt dejstev: do tega konflikta pride, ko se dve ali več oseb ne strinja glede dejstev o nečem. Primer: ena oseba je prepričana, da so cene v trgovinah višje kot kdaj koli prej, druga oseba pa se spominja obdobja, ko so bile cene še višje. Konflikt dejstev je mogoče rešiti preprosto s preverjanjem dejstev.

Konflikt vrednot: ta vrsta konflikta se pojavi, ko imajo ljudje o nečem zelo različne vrednote. To so običajno stvari, o katerih imamo izoblikovano trdno mnenje, kot so denimo verska prepričanja, pravica do splava, izobraževanje, politika ... Na splošno so ta prepričanja globoko zakoreninjena, zato gre za konflikt, ki ni tako zelo zlahka rešljiv. Dober način za reševanje je pripravljenost na poslušanje z namenom razumevanja, tudi če se ne strinjamo. Vsak ima pravico do lastnih mnenj, prepričanj in vrednot.

Politični konflikt: gre za konflikt, ki se pojavi takrat, ko se ljudje ne strinjajo, katera vrsta politike ali postopka je najboljša za reševanje določene težave. Pri tem obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na to, zakaj nekdo verjame, da je določen pristop boljši. Eden od načinov za dosego rešitve je, da se spomnimo skupnega cilja in poiščemo področja, pri katerih se strinjamo.

Konflikt ega: ta vrsta konflikta se zgodi, ko nesoglasja postanejo osebna in je vpleten ego. Ljudje pri tem zlahka zavzamejo obrambno držo in postanejo agresivni, trmasti in vztrajajo pri svojem. Tovrstni nesporazumi se lahko vrtijo v neskončnost brez vsakršne rešitve. Včasih se je bolje umakniti in se lotiti reševanja konflikta, ko se čustva umirijo.

Meta konflikt: o meta konfliktu govorimo takrat, ko se ljudje prepirajo zaradi prepira samega. Nikoli me ne poslušaš! Vse se vrti le okoli tebe! Ne govori z mano na takšen način! Prepir se tako spiralno prevesi v prepir o prepiru, o vzroku za konflikt pa se niti ne razpravlja več. Zveni znano? To je morda še ena situacija, v kateri je najboljša ideja oditi in se k njej vrniti pozneje, podobno kot pri konfliktu ega.

Obstaja veliko različnih vzrokov za medosebne konflikte, vključno z različnimi pogledi na določeno temo, osebnostno usklajenostjo, kulturnimi razlikami, načinom vzgoje ali nasprotujočimi si vrednotami in prepričanji. Večja verjetnost za konflikte se pojavlja pri osebah, ki so pod stresom, so frustrirane, imajo potlačeno jezo ali slabe komunikacijske veščine.

Kako se najpogosteje spopadamo s konflikti?

Izogibanje

To se zgodi, ko se ena ali več oseb umakne iz konflikta in se s tem izogne reševanju težave. Včasih celo potlačijo svoja čustva in gredo naprej. V prepiru s partnerjem lahko oseba odvihra iz stanovanja, ko se vrne, pa se vede, kot da se ni zgodilo nič. Lahko pa jezo kasneje izrazi preko pasivne agresije s cinizmom, ignoriranjem ... Ta strategija je koristna le v primeru, ko so čustva zelo razgreta in ne kaže na razrešitev težave. Je pa pomembno kasneje nasloviti temo, saj pometanje pod preprogo ne reši ničesar.

Prijaznost / prilagodljivost

O prijaznosti ali prilagodljivosti govorimo takrat, ko se v konfliktu ena oseba odloči, da bo popustila. Če se dve prijateljici usklajujeta o destinaciji skupnega dopusta, se lahko ena odloči, da bo končno odločitev prepustila drugi, kompromise pa sklepata pri drugih stvareh. To je lahko koristen način reševanja konfliktov, a le v primeru, da ena oseba ne zanika svojih potreb samo zato, da bi ohranila mir.

Kompromisi

Do kompromisa pride, ko se vsi strinjajo, da se srečajo na sredini svojih potreb in želja. Če malce karikiramo - mogoče si ena oseba želi modro, druga rdečo, vendar imata obe radi vijolično. Kompromis velja za odličen način reševanja konfliktov, saj vsak člen deloma zadovolji svoje potrebe, odnos pa ostane nedotaknjen.

Tekmovanje

O tekmovanju govorimo, ko ena oseba v konfliktu postane bolj agresivna in vsiljuje svojo voljo drugim, slednji pa se zaradi tega počutijo nemočne, nepomembne, zavrnjene. Čeprav je tekmovalnost v nekaterih primerih dobrodošla, pa se ji je pri konfliktih treba izogibati.

Sodelovanje

Sodelovanje pomeni vključenost vseh členov pri reševanju problema. Če se denimo par ne strinja glede načina vzgoje, bi sodelovanje v tem primeru pomenilo komunikacijo, poslušanje drugega in skupno iskanje rešitve. Ta pristop ne pomeni vedno tudi hitre rešitve, vendar na koncu običajno privede do najboljšega rezultata za vse vpletene.

Vir: ChoosingTherapy