Psihološko manipulacijo lahko opredelimo kot izkoriščanje moči, bodisi socialne, finančne, družinske, relacijske in poklicne, z namenom okoristiti se na račun drugega. V psihološko manipulativnem odnosu tako ena oseba prikrito vpliva na drugo s posrednimi, varljivimi in agresivnimi taktikami.

Manipulacij je več vrst in jih delimo na: negativne (vztrajno kritiziranje, sramotenje, socialno izključevanje, izvajanje družbenega pritiska, grožnje ...) pozitivne (lažna prijaznost, neiskreno prijateljstvo, lažne obljube …), prevare in spletke (laganje, varanje, kraja, neetična dejanja, iskanje izgovorov, obtoževanje, izmikanje odgovornosti), strateška nemoč (igranje šibkosti, valjenje krivde na druge), sovraštvo in zloraba (ustrahovanje, fizične, čustvene in duševne zlorabe, izbruhi jeze).

Zakaj manipulatorji manipulirajo?

Manipulacija lahko pri določenih posameznikih postane del njihovega funkcioniranja v odnosih, kar pomeni, da postane mehanizem preživetja za obvladovanje zahtevnega ali konkurenčnega okolja, zlasti če posameznik nima dovolj moči in kontrole. Patološka manipulacija je lahko posledica družinske, socialne ali poklicne dinamike.

- Zgodovina izvirne družine: Na posameznika močno vplivata vzdušje in dinamika izvirne družine, v kateri se lahko dogajajo tudi manipulacije. Manipulacija se lahko dogaja med družinskimi člani, ali pa družina uporablja manipulacijo navzven. Kaj to pomeni? Lahko se na neetične in izkrivljene načine borijo za socialno in ekonomsko preživetje, pridobitev denarja ali drugih virov. Lahko obstaja močno rivalstvo med člani družine, ki se na takšne načine borijo za ljubezen, naklonjenost, odobravanje, status, privilegije, sprejetost, materialne vire, nagrado ...

- Manipulacija lahko postane del vedenja, če je posameznik doživljal v najzgodnejših letih občutja socialne šibkosti, izoliranosti in izključenosti. V tem primeru se nauči, da preko manipulativnih mehanizmov lahko doseže svoje.

- Vpliv imajo tudi družbene, poklicne norme, ki vzpodbujajo spletkarjenje, pogajanje, izkoriščanje človeških slabosti, zvijače, laganje in druge oblike posrednega vpliva ter moči. Nekateri poklici denimo, so veliko bolj osredotočeni na obvladovanje, prepričevanje in vodenje ljudi. Nekatere družbe vzpodbujajo konkurenčno pogajanje v poslovnih in socialnih interakcijah, medtem ko druge ne. Nekatere subkulture obstajajo izključno zaradi močnega vpliva in sposobnosti prepričevanja posameznikov. Če je bil nekdo močno izpostavljen kakršnemu koli od teh vplivov je morda določene taktike in vedenje nezavedno ponotranjil v vsakodnevno obliko vedenja.

Manipulator, ki se čuti za nekaj prikrajšanega, ali se sooča z občutki nezadostnosti, običajno hrepeni po moči in vplivu, zato se zateče k zvijačam, da bi dosegel želeno. Manipulacija, ki se pogosto začne kot preživetveni refleks ali tekmovalni nagon za samoohranitev, postane patološko dejanje izkoriščanja in v najhujših primerih tudi zlorabe.

In kaj lahko postavimo na drugo – pozitivno stran manipulacije? Močne alternative so samozavedanje, pristnost, integriteta, konstruktivno reševanje problemov ter pozitivne komunikacijske in relacijske veščine.

Manipulativne taktike in osebnostne značilnosti

Najljubše orožje so krivda, pritoževanje, primerjanje, laganje, zanikanje, izgovori, igranje nedolžnosti, očitki, miselne igre, čustveno izsiljevanje, lažna zaskrbljenost ... Nekateri manipulatorji zanikajo obljube dogovore in pogovore ali pa začnejo prepir in vas obtožijo za nekaj, česar niste storili, z namenom, da bi pridobil naklonjenost in moč. V večji meri so manipulatorji ljudje z mejno in narcisistično osebnostno motnjo.

Viri: Manipulators, Psycentral