Psihoanalitik Sigmund Freud je idejo o obrambnih mehanizmih razvil kot način za razumevanje človeškega vedenja. Menil je, da jih uporabljamo nezavedno, da bi se izognili neprijetnim občutkom in čustvom. Kaj to pomeni? Predstavljate si sledeče situacije. Počutite se zavrnjene zaradi delovnega mesta, ki ste si ga želeli. Ob prepiranju s partnerjem doživljate stres. Ste v družbi ljudi, ob katerih se počutite zelo neprijetno. Trenutne življenjske okoliščine doživljate kot neobvladljive. Vsakdo od nas doživlja negativne okoliščine, ki so neizogiben del življenja. A vendarle se lahko veliko naučimo o sebi, če preučimo, kako se odzivamo na težke občutke, kako komuniciramo in kako rešujemo neprijeten položaj, da bi se počutili bolje. 

8 najpogostejših obrambnih mehanizmov

Poznamo veliko obrambnih mehanizmov, med katerimi nekatere uporabljamo pogosteje kot druge, v tem prispevku pa je opisanih le nekaj najbolj enostavnih. Kot boste videli v opisanih primerih, gre za obrambe, ki jih boste zelo verjetno prepoznali tudi pri sebi ali najbližjih. 

Zanikanje: Je eden najpogostejših in primitivnih obrambnih mehanizmov, ker je značilen za zgodnji otroški razvoj. Pri tem gre za zanikanje oz. zavračanje resničnosti ali dejstev. Številni ljudje v vsakdanjem življenju uporabljajo zanikanje, da bi se izognili bolečim občutkom. Npr. alkoholik pogosto zanika, da ima težave z alkoholom, saj tega dejstva enostavno noče sprejeti. Mnogi zanikajo obstoj novega koronavirusa, saj se tako veliko lažje soočajo z bolečo in neprijetno resničnostjo. Zanikanje nam lahko prepreči, da bi se učinkovito in konstruktivno spopadali z določenimi situacijami. 

Regresija: Je vrnitev na zgodnejšo stopnjo razvoja zaradi težkih, nesprejemljivih misli ali impulzov. To pomeni, da v času trajanja stresa naše vedenje postane bolj otročje oz. takšno, kot smo ga uporabljali v najzgodnejših letih. Npr. mlajša ženska se po prepiru s partnerjem vrne k svojim staršem, namesto da bi konstruktivno razrešila težavo. Nekdo, ki ima težave v službi, raje odigra bolezen in se ves teden ’skriva’ v postelji, ker mu je tako lažje. Petnajstletnik lahko v bolnišnici, kamor je šel na nezahteven poseg, začne sesati palec. 

Projekcija: Gre za obrambni mehanizem, ki ga nekateri zelo pogosto uporabljajo. V tem primeru oseba svoje neprijetne občutke, pomanjkljivosti ali nesprejemljive impulze projicira na drugo osebo. Razlog za to se skriva v tem, da bi nam prepoznavanje te lastnosti pri sebi povzročilo bolečino in trpljenje. Namesto da bi pogledali vase, tako raje krivimo druge. Npr. mama ima težave z lastno debelostjo, vendar ne želi spremeniti  življenjskega sloga, zato raje hčerki očita višek kilogramov in nanjo projicira lastno pomanjkanje samozavesti. Žena je v službi že ves dan slabe volje, nato pa ob vrnitvi domov sicer dobrovoljnemu možu očita, da je slabe volje on in da ji je pokvaril večer. 

Intelektualizacija: Pri tem gre za pretiran poudarek na razmišljanju, analiziranju, iskanju odgovorov, ko se soočimo s stresno situacijo ali vedenjem, ne da bi pri tem vključevali čustva. Npr. oseba, ki je pravkar dobila težko diagnozo, se namesto, da bi izrazila žalost, osredotoči na raziskovanje svoje bolezni, zapletov, zdravljenja. V tem primeru torej vstopimo v situacijo zgolj z racionalnega stališča, kar pa nam lahko prepreči, da bi se naučili konstruktivno spoprijemati s čustvi.

Represija: Neprijetne misli, boleči spomini ali nerazumna prepričanja nas lahko močno vznemirjajo. Namesto da bi se z njimi soočili, se lahko povsem nezavedno odločite, da jih boste skrili in potlačili, v upanju, da jih boste pozabili. To pa seveda ne pomeni, da spomini popolnoma izginejo, ampak vzniknejo kasneje ter vplivajo na vedenja in prihodnje odnose. Npr. nekatere nepojasnjene fobije lahko izvirajo iz travmatičnih otroških izkušenj, ki pa jih je oseba takrat zatrla. 

Sublimacija: Ta vrsta obrambnega mehanizma velja za pozitivno strategijo, saj se v tem primeru oseba odloči, da preusmeri močna čustva na predmet ali dejavnost. Konfliktna čustva in nezadovoljene želje tako spremenimo v produktivne dejavnosti. Npr. če ste imeli v službi zelo stresen dan, lahko neprijetne občutke sprostite s športno aktivnostjo. Po konfliktu s partnerjem lahko občutke preusmerite v pisanje glasbe. 

Oblikovanje reakcije: Gre za pretvorbo neželenih in nevarnih misli, občutkov ali impulzov v njihovo popolno nasprotje. Npr. moški, ki je zelo nesamozavesten in negotov glede svoje moškosti, se lahko vede zelo agresivno. Ženska, ki je jezna na svojega šefa in si želi pustiti službo, je lahko do šefa zelo prijazna ter celo izrazi željo, da si želi v podjetju ostati za vedno, ker ni sposobna izraziti negativnih čustev. S tem obrambnim mehanizmom se torej vedemo v nasprotni smeri, kar v resnici čutimo ali mislimo.

Humor: Neprijetno, žalostno ali razburljivo situacijo lahko skušamo obvladati tudi s pomočjo humorja. Takšne osebe uporabljajo zbijanje šal in cinizem ter tak položaj obrnejo na zabavno plat. Čeprav lahko ta vrsta obrambnega mehanizma precej razelektri situacijo in izboljša razpoloženje, je lahko za druge tudi neprimerna. Npr. mož, ki je v službi pravkar prejel odpoved, se vrne domov in ženi v smehu pove, da ga bo zdaj ona vzdrževala. Ta obrambni mehanizem je precej enostavno opaziti. Če se v napetih in stresnih situacijah nenehno šalite, uporabljate humor za razbijanje neprijetnih občutkov. 

Viri: MedicalNewsToday / PsychologyToday / HealthLine