Zdravi kompromisi koristijo obema stranema, krepijo pristnost drug drugega in zbližujejo. Nasprotje so nezdravi kompromisi, pri katerih sčasoma začnemo izgubljati sebe.

Zakaj so kompromisi v odnosu pomembni? 

Partnerski odnos sestavljata dve osebi – vsaka s svojimi življenjskimi izkušnjami, pogledom na svet, potrebami in željami. Povsem razumljivo je, da se v toku skupne poti pojavljajo usklajevanja in sklepanja kompromisov. Prav slednja so temeljnega pomena za zadovoljstvo, dobro počutje in tudi duševno zdravje obeh partnerjev. Gre za način spoštovanja čustev in potreb drug drugega, kar vodi k medsebojnemu povezovanju in zaupanju.

Zmožnost videti stvari tudi s perspektive partnerja poveča empatijo in poglablja razumevanje. Pomanjkanje kompromisov v odnosu pa lahko sčasoma vodi v nezadovoljstvo, zagrenjenost in posledično tudi razhod. Partner, ki se vedno prilagaja, lahko drugega doživlja kot sebičnega, egocentričnega, sam pa se počuti izkoriščan, nevreden in necenjen. 

Pri čem vse lahko sklepamo kompromise?

Iskanje srednje poti se pojavlja tam, kjer se s partnerjem ne strinjamo. Kako bova preživljala konce tedna? Če so najine želje različne, se lahko izmenjujeva in en konec tedna preživljava po moji želji, drug konec tedna po tvoji. Lahko se tudi dogovoriva, da vsak preživlja konec tedna tako, kot mu najbolj ustreza, če se seveda s tem strinjava oba. Podobno velja za gospodinjska opravila, družinske obveznosti, preživljanje časa s prijatelji in družino ... 

Gre za usklajevanje v načinu življenja in malih, a pomembnih dogovorih, ki zadovoljijo potrebe obeh. Seveda pa se v partnerskih odnosih pojavljajo tudi večji problemi. Eden od partnerjev si želi poroke, drug ne čuti potrebe po tem. Eden si želi otrok, drug nikakor ne. Eden bi živel v hiši staršev, drug želi na svoje. So v tem primeru kompromisi sploh mogoči oz. smiselni? Vsak zase najbolje ve, na katerih področjih življenja je pripravljen popustiti in se prilagoditi. Je pa na tem mestu pomembno omeniti nezdrave kompromise. 

Kaj so nezdravi kompromisi?

Nezdravi kompromisi se pogosto pojavljajo v razmerju, kjer je prisotno neravnovesje moči. Eden od partnerjev ima tako občutek, da se mora vedno prilagajati, podrejati in se nečemu odrekati, v zameno pa ne dobi ničesar ali zelo malo. Če se takšno neuravnoteženo razmerje nadaljuje, se med partnerjema prebuja vedno več jeze, razočaranja, zamer. 

Prav tako o nezdravih kompromisih govorimo takrat, ko v odnosu prihaja do odrekanja pomembnejšim življenjskim ciljem in željam, ki predstavljajo temeljne vrednote. Sem sodijo predvsem ustvarjanje družine, odnos do izvirne družine, zdravje, hobiji, osebni cilji in sanje, neodvisnost, zasebnost, dostojanstvo ...

Kako torej vedeti, da gremo zaradi kompromisov prek sebe?

Pri tem je najpomembneje poslušati svoje občutke in telo. Kompromis zagotovo ni zdrav oz. dober, ko imamo ob odločitvi občutek, da smo se žrtvovali, bili v nekaj prisiljeni, to pa spremlja nezadovoljstvo, žalost, jeza, otopelost, tesnoba in dolgoročno celo depresija. Če se to v odnosu pogosto dogaja in vključuje tudi temeljne vrednote, velja razmisliti o vlogi, ki jo imamo v odnosu. Zakaj se vedno podrejam? 

Me je strah spregovoriti o svojih potrebah? Že vnaprej vem, da bo obveljala želja drugega? Me je strah morebitnega razhoda? Si želim tako živeti in ali lahko kaj spremenim? V tem primeru velja pobrskati po sebi in razmisliti, iz kakšne družine prihajamo. Pogosto ima stil navezanosti veliko vlogo pri tem, kako sklepamo kompromise. Tudi pri soodvisnih odnosih se pogosto pojavlja nesorazmerje v vlogah partnerjev. V omenjenih primerih veliko pogosteje popuščamo drugemu z namenom ohranjanja miru in odnosa samega. 

Sklepanje kompromisov pomeni iskanje rešitve, ki morda ni ravno to, kar želite vi ali on, vendar je najbližje temu, da bo zadovoljila oba.

Kako bolje in lažje sklepati kompromise?

Prepoznajte svoje potrebe: Ne moremo sklepati dobrih kompromisov, če nismo prepričani, kaj si sploh želimo. Če smo odraščali v družini, kjer so bile naše potrebe spregledane, se moramo najprej naučiti priti v stik z njimi. Pri tem nam lahko pomaga pisanje dnevnika ali terapija.

Komunicirajte o svojih potrebah: V odnosu moramo biti iskreni do sebe in drugega ter govoriti o svojih potrebah in željah. Morda na začetku to ni najlažje, sploh če želimo pretirano ugajati.

Ozavestite temeljne vrednote: Pri osebnih vrednotah naj ne bi sklepali kompromisov, saj s tem posežemo v ključne elemente življenja, kot so ljubezen, prijateljstvo, družina, delo, zvestoba ... Pomembno je razmisliti o tem, kar nam v življenju največ pomeni, saj na ta način lažje oblikujemo odnose z osebami, s katerimi si delimo podobne življenjske cilje.

Poslušajte drugega: Kompromis v odnosu pomeni, da oba vsaj delno zadovoljita svoje potrebe, pri čemer nam pomaga tudi poslušanje drugega. Včasih si je treba vzeti več časa, da razmislimo o razumnem kompromisu za oba.

Odprtost in prilagajanje: Če se pogovor sprevrže v obtoževanje, kdo ima bolj prav in čigava bo obveljala, se sklepanje kompromisa spremeni v konflikt. Nič ni narobe z napakami, če se trudimo najti skupno pot. Ne gre prehitro obupati, saj nezmožnost sklepanja kompromisov pogosto izhaja iz težav v komunikaciji. 

V zdravem razmerju sta oba dovolj zainteresirana za uspeh razmerja, da pristopita h kompromisu s predanostjo, ponižnostjo in željo po razrešitvi nesoglasja. 

Viri: GoodTherapy / PsychologyToday /BetterHelp