Nekateri pari imajo zelo pogoste in tudi impulzivne besedne boje, argumentacije in usklajevanja. Pri njih vse zelo hitro vznikne, a se potem tudi kmalu pomirijo. Stvari rešujejo hitro in učinkovito. Drugi pari so bolj nagnjeni k temu, da konfliktov raje ne načenjajo in vse težave raje potisnejo nekam zadaj. Zanje je značilno, da vzdržujejo stanje "latentne vojne", pri katerem se na prvi pogled zdi, da je vse v redu, a so v resnici polni zamer. Potem pa so tu še kombinacije, pri katerih bi eden od partnerjev rad nemudoma razčistil vse v trenutku, drugemu pa se tega ne da in se raje potegne vase, se distancira in pusti, da se stvari pomirijo same od sebe.

Jasno je, da do konfliktov v odnosu pride takrat, ko naša pričakovanja niso izpolnjena. Kakšna pričakovanja nosimo, je predvsem odvisno o tega, iz kakšnega okolja prihajamo. Temeljijo torej na preteklih izkušnjah iz otroštva, na tem, kakšna pričakovanja smo dobili iz odnosa med materjo in očetom, velik pomen imajo tudi pričakovanja, ki jih prinesemo iz preteklih partnerskih zvez in življenjskih izkušenj. Če torej naše predstave niso enake predstavam partnerja, nastanejo konflikti, nestrinjanja. Nihče ne razmišlja enako, ne glede na to, koliko skupnih stvari nas povezuje s partnerjem. In tako je tudi prav. Razlike, če te seveda niso prevelike, nas povezujejo, delajo zvezo bolj polno in vibrantno, vseeno pa je pomembno, da se naučimo pluti skozi manj lepe trenutke preudarno in z veliko sočutja do sebe in partnerja.

Namesto da gledamo na konflikt kot na grožnjo odnosa, je bolje, da to preokvirimo v priložnost za skupno rast. Vse to pa je veliko lažje, če naučimo deliti mnenje s partnerjem na produktiven način.

- Ne delajte iz muhe slona: Namesto da za vsako malenkost izbruhnete, se raje osredotočite na tisto, kar je zares pomembno. Veliko kreganj v partnerskih odnosih je povezanih s temami, ki zares niso vredne ne časa ne energije. Ni vsako nesoglasje povod za večji konflikt. Razmislite, kako močno je neka stvar v partnerskem odnosu za vas pomembna. Mnogi izrabljajo malenkosti le za dokazovanje lastne superiornosti. Pa je to zares potrebno?

- Bodite sočutni: Sočutje v konfliktnih trenutkih se sliši misija nemogoče. A z zavedanjem in sprejemanjem, da oseba na drugi strani doživlja in razume okoliščine s popolnoma drugačnim ozadjem in naborom izkušenj kot vi, je lažje. Ker niste vi v čevljih te osebe, ne morete vedeti, kaj njej pomeni določena stvar in kako jo doživlja. Enako velja za vas. V partnerstvu je torej ključnega pomena pripravljenost na sprejemanje pogledov drugega.

- Usklajevanje pričakovanj: Zmanjšanje pričakovanj v partnerstvu nikakor ne pomeni, da zahtevamo preveč, ampak moramo imeti v mislih dejstvo, da so pričakovanja partnerja lahko nekaj povsem drugega kot vaša. Najboljši način za uskladitev pričakovanj je torej pogovor, kaj komu pomeni veliko, kaj si želi, kaj pričakuje. Ne sklepajte prehitro, da so partnerjeva pričakovanja enaka vašim, to vam lahko razloži le on sam.

- Osredotočite se na vedenje in ne na osebnost partnerja: Osebni napadi so nekaj najbolj škodljivega in ponižujočega. Zato se v prihodnje namesto na kritiziranje osebe raje osredotočite na to, kaj vas je prizadelo. Namesto: Krivičen si, ne spoštuješ me, grozen si … raje preokvirite stavek v: To me je prizadelo, zaradi tega sem se počutila osamljeno, to mi vzbuja strah … Na ta način ne bomo kazali s prstom na drugega, ampak se že takoj usmerimo v resnično jedro težave.

- Kaj je vaš cilj? Ne pozabite, da je vaš cilj razrešiti težavo in ne zmagati v dvoboju. Ne nasprotujte in podžigajte konflikta le zaradi potrebe po nadvladi in premoči, saj s takšnim odnosom partnerstvo ne bo takšno, kot si želite. Bolje je biti srečen kot za vsako ceno imeti prav, kajne?