Vzajemno spoštovanje meja

Med starši in odraslimi otroki so zelo pomembne ustrezne razmejitve, ki morajo biti prisotne na obeh straneh. Pomanjkanje zdravih mej pomeni več možnosti za konflikte, nestrinjanja in napetosti v družinskih odnosih. Kljub temu da starši včasih težko sprejmejo, da je njihov otrok odrasel, je pomembno, da znajo stopiti korak nazaj. Na drugi strani pa mora odrasel otrok prevzeti odgovornosti za svoje življenje in se učiti zrelosti, ki jo prinaša odraslost.

Tako starši kot tudi otroci se morajo odločiti, kakšno raven zasebnosti in vključenosti iščejo in sprejemajo – zlasti na področju kariere, življenjskega sloga, financ, medsebojne pomoči. Če ena stran začuti, da meje niso upoštevane, je treba o tem iskreno spregovoriti. V tem kontekstu je pomembno spoštovati zasebnost drug drugega – tako staršev kot tudi odraslih otrok. Radovedna, neprimerna, vsiljiva, celo nespoštljiva vprašanja o odnosih in drugih osebnih zadevah so velikokrat jedro sporov in zamer. Enako velja za prekomerno vsiljevanje mnenj, navad ali celo zahtev. 

Odrasla komunikacija

Čeprav nekateri starši svojih otrok kar ne morejo doživljati kot odrasle osebe s svojim življenjem, pa je prav to ključnega pomena za urejene odnose. Starši bi morali s svojimi odraslimi otroki tudi ravnati kot z odraslimi, kar vključuje opustitev neprimernih vzorcev komunikacije, kot so infantilna (otroška) govorica, otroški vzdevki, ki jih otroci ne uporabljajo več, in izogibanje zgodbam o otroških prigodah iz najzgodnejših let. 

S pretiranim pogrevanjem starih časov lahko odrasel otrok dobi občutek, kot da ne bi smel odrasti. Seveda ni nič narobe, če se ob družinskih srečanjih spominjamo dogodkov preteklosti, le pretirano poudarjanje in obžalovanje, da so ti časi že minili, lahko dajo odraslim otrokom napačno informacijo. Odraslega otroka je treba obravnavati kot odraslo in samostojno osebo, zato je treba tako z njimi tudi komunicirati. 

Konstruktivni konflikti

Konflikti so del odnosov in nič drugače ni pri starših in odraslih otrocih. Pomembno je, da starši v konfliktnih situacijah ne prevzamejo vloge, ki so jo imeli nekoč, ko so bili otroci še majhni. Prav tako je pomembno, da odrasli otroci ne prevzamejo vloge iz svojega otroštva. Nezdravi konfliktni slogi vključujejo ’tihe maše’, ignoriranje, pasivno agresijo, kričeče boje, izsiljevanje s krivdo, žalitve in podobno, saj to negativno vpliva na odnose. 

Vsaka stran mora prevzeti svoj del odgovornosti za konflikte, saj je to edini pravi način za njihovo razreševanje. Kako? S pogovorom in opazovanjem, kako bi se v problematični situaciji lahko odzvali drugače, bolj konstruktivno. Pomembno je tudi ugotoviti, ali se konflikti morebiti vedno vrtijo okoli istih tem in argumentacij ter zakaj. Obe strani lahko pomembno doprineseta k uspešnemu razreševanju problematičnih tem. 

Vzdrževanje stikov

Pomembno je, da starši in odrasli otroci vzdržujejo stike in skrbijo za kakovostno preživet čas. A seveda do mere, ki ustreza obema stranema. Prav je, da imajo starši še vedno svoje življenje, enako velja za odrasle otroke. Pri tem je pomembno zrelo sprejemanje povratne informacije z ene ali druge strani. V nekaterih družinah so generacije močno prepletene med seboj, na kar kaže tudi življenje pod skupno streho.

V nekaterih drugih primerih pa med starši in otroki v odraslosti zazeva praznina, odtujitev ali celo odcepitev. Vsaka družina ima svojo zgodbo, svoj cikel rasti in transformacije. Ni enotnega pravila za vse, saj je družinski sistem unikaten in živ organizem. Pomembno pa je – tako za eno kot drugo stran – da znamo predelati vse stare zamere in neizgovorjene besede ter vzpostaviti zrele odrasle odnose. Nikoli ni prepozno za nova življenjska poglavja. 

Vir: PsychologyToday