Spodbudno je torej, če ima moški urejene odnose s svojo materjo, je pa treba ločevati tiste, ki so nezdravo navezani, prekomerno iščejo njeno potrditev in so morda od nje tudi v odraslosti še vedno odvisni. V tem primeru so prisotne težave z razmejitvami, kar za partnerko takšnega moškega lahko predstavlja težave. 

Mamini sinovi

Mamin sin je torej pogovorni izraz za moškega, ki je tudi v svoji odraslosti, ko se pričakuje samostojnost in neodvisnost, še vedno čustveno in/ali finančno odvisen od svoje matere. Izraz je bil prvič opažen v začetku 19. stoletja, njegova uporaba pa temelji na delu teoretikov in raziskovalcev otroškega vedenja, kot sta bila Sigmund Freud in Benjamin Spock. V preteklosti so psihologi pogosto verjeli, da je materina toplina ali hladnost pogosto povezana s psihičnimi težavami pri otrocih, zlasti dečkih. V današnjem času strokovnjaki potrjujejo, da je nezdrava navezanost bistvenega pomena za duševno zdravje fantov in moških. 

Da bi znali prepoznati znake, ki kažejo na to, ali je moški mamin sin, je pomembno najprej poznati znake nezdravih mej. To so lahko močna potreba po posvetovanju z mamo pred odločanjem, prekomerno preživljanje skupnega časa, finančna in čustvena odvisnost, nezmožnost oblikovanja partnerskih odnosov ... Vse našteto je pogosto znak tako imenovane zlitosti v odnosu. Če je za otroštvo to še normalno, pa ni več v odraslosti, ko moški v mami še naprej išče uresničitev svojih potreb. Meje med starši in otroki niso pomembne le za njihove odnose, pač pa vplivajo na delovanje celotne družine. 

Primerjava zdravih in nezdravih mej

Znam reči ne, ko to čutim. // Ne zmorem reči ne. 

Iskreno izražam svoje potrebe in zadržke. // Imam težave pri izražanju potreb in želja. 

Sem samostojen in neodvisen.  // Sem odvisen od drugih – bodisi čustveno, socialno, finančno.

Problematika pretirane navezanosti 

Biti mamin sin ima kar nekaj potencialno negativnih psihičnih vplivov. Raziskave kažejo, da so fantje, ki ne vzpostavijo varnih odnosov s svojimi materami, v otroštvu bolj verjetno agresivni in nagnjeni k prestopništvu, v odraslosti pa so bolj čustveno distancirani. Fantje z urejenimi odnosi pa so bolj samozavestni in bolj čustveno stabilni. V odraslosti je pomembno, da ima moški oziroma partner zdrave razmejitve s svojimi starši, saj v nasprotnem primeru to kar kliče po konfliktih, zamerah, težavah v komunikaciji in v nekaterih primerih tudi številnih neuspelih partnerskih zvezah. Kako torej ravnati v primeru, ko se znajdemo v razmerju z moškim, ki je nezdravo navezan na svojo mater? 

 Vzpostavljanje jasnih meja: če je bil partner od doma navajen, da mama poskrbi za vse njegove želje, bo morda podobno pričakoval in zahteval tudi od svoje partnerke. V tem primeru je zelo pomembno postaviti jasne meje, določiti, do kod ste pripravljeni iti in do kod ne ter mu sporočiti, da se ne boste obnašali kot njegova mama. Za zdravo partnersko zvezo je pomembno, da se moški obnaša kot neodvisna odrasla oseba, ki lahko poskrbi sama zase in za to ne potrebe matere ali partnerke. Nekateri skušajo manipulirati, da bi dosegli svoje, drugi morda čustveno izsiljujejo, v smislu: "Nimaš me rada. Če bi me imela, bi to storila ..."  V tem primeru je treba samo vztrajati pri določenih razmejitvah in nikakor ne popuščati. 

Določitev neodvisnega prostora: življenje s prekomerno odvisnim partnerjem v hiši tašče je lahko zelo velik problem. V takšnih primerih se nemalokrat dogaja, da se v primerih konfliktov partner postavi na stran svoje mame in ne partnerke. Morda bo v primerih težav vedno iskal tolažbo pri njej, namesto v svojem partnerskem odnosu. Čeprav to lahko počne tudi, če živi ločeno od matere, je vzpostavljanje lastnega prostora, torej svojega stanovanja ali hiše, veliko olajšanje in povzroča manj težav v odnosu. 

Izogibanje konfrontaciji: v partnerskem odnosu je za vse pogovore in določitve mej s svojo materjo (vašo taščo) odgovoren partner. Če se želite s kom pogovoriti o situaciji, ki vam ne da miru, je prva oseba vaš partner. Iskreno povejte, kaj vas moti in kaj je za vas še sprejemljivo (npr. občasna skupna kosila, ne pa nenapovedani obiski, nenehno klicanje in poseganje v življenje ...). 

Partnerske odločitve: Ni vloga tašče, da bi v partnerskem odnosu svojega sina odločala o financah, kariernih poteh, starševstvu, preživljanju prostega časa, razen če je neposredno zaprošena za pomoč. Prav tako niso njena stvar partnerska nesoglasja. Če se partner s tem ne strinja in jo kljub temu želi vključevati v svoje življenje, je potreben tehten premislek, kaj ste še pripravljeni dopuščati in česa nikakor ne več. Zagotovo si nihče ne želi biti v odnosu peto kolo. 

Če je partner prekomerno navezan na svojo mater, je pomembno razmisliti, v kolikšni meri to posega v vajin odnos. Če se kljub komunikaciji stvari ne premaknejo v pravo smer, se je koristno odločiti za strokovno pomoč. 

Vir: PsychologyToday /VeryWellMind