MIT: Smeh je skrivnost uspeha in dobrega počutja

V zadnjih desetletjih smo v lahkotnejših člankih za osebnostno rast priča ideji, da smeh reši vse težave. Če imaš slab dan in ti gre vse narobe, se samo nasmehni in počutje bo takoj boljše. Ideja je lepa, a če bi bilo vse tako preprosto, bi bili lahko veseli vsak dan, čustva pa bi obvladovali brez posebnih težav. 

Mit vzpodbuja idejo, da bi morali biti ves čas srečni. Kot kaže znanost, lažni nasmeh niti približno ni dovolj, da bi se lahko počutili bolje. A tako kot pri vseh mitih, tudi pri tem obstaja zrno resnice. 

Če preživljamo običajen dan brez negativnih čustev, kot so žalost, jeza, strah in podobno, lahko nasmeh res izboljša razpoloženje. 

To pa zato, ker se z njim NE poskušamo prisiliti k drastičnemu prehodu iz enega močnega čustva na drugega (npr. iz jeze v srečo). Namesto tega gremo iz nevtralnega stanja v pozitivno. 

Ključno pri tem pa je, da je nasmeh pravi in ne lažni: pristna sreča povzroči tudi aktivacijo mišic okoli očes, zato samo aktiviranje kotičkov ustnic ne bo dovolj, možgani pa tako ne bodo prejeli signala, da ste srečni. 

Resnica: Zakrivanje negativnih čustev z nasmehom je škodljivo. Raziskave kažejo, da zanikanje oz. prikrivanje resničnih občutkov dvigne raven stresa, posledica pa je, da negativna čustva trajajo dlje, kot če bi jih enostavno ozavestili in izrazili.

MIT: Nasprotja se privlačijo

Nas res vedno pritegnejo ljudje, ki so naše popolno nasprotje? Primarni razlog, zakaj je ta mit tako zelo priljubljen, je, da ljudje verjamejo lažni logiki, da nas privlačijo potencialni partnerji, ki imajo ravno nasprotne lastnosti, kot jih imamo sami. Tako se nam zdijo bolj zanimivi, menimo celo, da nasprotja uravnotežijo odnos. 

Resnica: Številne raziskave kažejo, da je ravno obratno; privlačijo nas potencialni partnerji, ki so nam podobni. Ne le to, podobnost je pokazatelj uspešnosti dolgoročnih odnosov, saj se ljudje, ki so si podobni, običajno strinjajo o več stvareh ter imajo enake želje, potrebe in cilje. 

V ospredju so torej podobne vrednote in življenjski nazori in ne razlike, ki nas razdvajajo.

MIT: Moški in ženske imajo popolnoma drugačne stile komuniciranja

Vsi smo že slišali rek, da so moški z Marsa, ženske pa z Venere, zlasti kar se tiče komuniciranja. Le kdo bi razumel njo? In kako dekodirati njegovo tišino? Ta mit, ki je v naši družbi močno utrjen, temelji na prepričanju, da smo si moški in ženske tako različni, kot bi govorili različne jezike. Pa je res tako hudo? 

Resnica: Raziskave ugotavljajo, da si v psihološkem smislu ženske in moški nismo tako različni, kot se zdi. Ameriško psihološko združenje ugotavlja, da ljudje komunicirajo in se vedejo v skladu z vlogo spola v svojem okolju. 

Ko odstranimo pričakovanja glede komunikacije  v skladu z neko spolno vlogo, pa moški in ženske komunicirajo zelo podobno. Če pogledamo še globlje, imamo vsi enake potrebe po tem, da smo sprejeti, razumljeni in ljubljeni. 

MIT: Večina ljudi doživi krizo srednjih let 

Vsi poznamo pojav krize srednjih let. Pojavila naj bi se okoli 40. leta, ko se nenadoma zavemo, da življenje morda ni takšno, kot smo si vedno predstavljali, da bo. 

Prisoten je tudi strah pred staranjem in zavedanje, da je mladost minila. Nekateri posamezniki zato posežejo po drastični spremembi videza in nakupih dragih jeklenih konjičkov, delajo dramatične spremembe v karieri in se morda celo ločijo.

Resnica: Raziskovalci ocenjujejo, da v resnici le približno 10 odstotkov populacije trpi za pravo krizo srednjega življenjskega obdobja, preostali del naj bi se staral brez pretiranih dramatičnih življenjskih dogodkov. 

Seveda se lahko v tem času soočimo s številnimi izzivi ali naredimo nekaj stereotipnih potez značilnih za to obdobje, vendar se v tem procesu ne izgubimo. 

MIT: Osebnost se utrdi, ko odrastemo 

Številni ljudje verjamejo, da so do približno 25. leta starosti njihovi možgani nespremenljivi in da razen vpliva morebitnih travmatičnih izkušenj osebnost ostaja relativno stabilna. 

Po 25. letu se večini torej zdi, da bi morali imeti izdelan jasen občutek za smer in napredovanje v življenju. Ne želimo pa verjeti, da smo kot posamezniki veliko bolj fleksibilni, kot se nam zdi. 

Resnica: Študija je vključevala podatke skoraj 133.000 posameznikov in ugotovila, da skozi življenje spreminjamo sledeče lastnosti:

- S starostjo ljudje postajamo bolj prijazni in kooperativni.

- Moški in ženske s starostjo postajajo manj odprti in željni preizkušati nove stvari.

- Vestnost (delovna etika in osredotočenost na detajle) s starostjo narašča.

Vse te spremembe spreminjajo naše želje in vedenje in obenem razbijajo idejo, da v odrasli dobi naša osebnost popolnoma dozori. Dejstvo je, da osebnostno rastemo skozi vse življenje.

MIT: Najboljše kreativne ideje nastajajo v skupinskem 'brainstormingu'

Današnji poslovni svet bolj kot kadarkoli prej spodbuja prepričanje, da 'več glav več ve', torej sodelovanje, skupno premlevanje idej in iskanje rešitev. 

Čeprav je res, da nam povratne informacije s strani skupine in učenje drug od drugega močno koristijo, to ne pomeni, da ne moremo priti sami celo do boljših idej

Resnica: Po podatkih Ameriškega inštituta za grafično umetnost ima skupinsko 'brainstormanje' tri ključne značilnosti, ki omejujejo ustvarjalnost, in sicer: sidranje, skupinsko razmišljanje in pritisk. 

Sidranje je okrepljeno s skupinskim razmišljanjem, ki velikokrat povzroči, da člani skupine razmišljajo enako in s tem preprečuje razvoj novih idej. 

V skupini se pogosto pojavlja tudi pritisk, ki onemogoča sposobnost kreativnega razmišljanja. Namesto skupinskega 'brainstorminga' je torej boljša možnost uvedbe manjših skupin, parov ali posamičnega kreativnega razmišljanja (lateralno razmišljanje). Šele nato sledi deljenje idej z ostalimi, z namenom pridobitve povratne informacije.

MIT: Vzkipljivost pomiri jezo

Tako kot smo omenili že pri sreči, je zanikanje in potlačitev čustev škodljivo, a prav tako je škodljivo njihovo afektirano sproščanje – zlasti pri jezi. 

Nekateri ljudje še vedno zmotno verjamejo, da je najhitrejši način, kako se spoprijeti z jezo, to, da jo izrazimo navzven s kričanjem, glasnimi vzkliki, gestami in podobnimi aktivnimi načini, ki jih lahko opazijo in občutijo tudi drugi. 

Resnica: Raziskave kažejo, da ima takšno sproščanje čustev popolnoma nasproten učinek od predvidenega. Namesto, da bi nas pomirilo, afektirano izražanje še dodatno okrepi jezo, kar povzroči podaljšanje tega čutenja. 

Namesto vzkipljivosti se z jezo raje soočimo na konstruktiven oz. produktiven način, kot je denimo krajši fizični umik od stresne situacije, kar nam omogoči prepoznavanje vzrokov jeze in refleksijo, kaj lahko pri sebi spremenimo. Lahko pa jezo usmerimo tudi v dejavnosti, kot so šport, umetnost ... odvisno od tega, kakšen tip človeka ste. 

MIT: Imate bolj razvito levo ali desno možgansko hemisfero?

Verjetno ste že slišali za izjemno ustvarjalno osebo, ki je desničar ter analitično osebo, ki je levičar. Ideja, da ima vsak posameznik prevladujočo eno stran možganov, ki določa naše veščine, temelji na tem, da vsaka od hemisfer nadzoruje različne dejavnosti. 

Resnica: Prepričanje, da ima vsak posameznik prevladujočo stran možganov, je napačno. Raziskave kažejo, da vsi uporabljamo obe strani možganov enako, saj možganske funkcije nahajajo na obeh straneh v različnih regijah. Glede na življenjski slog posameznika pa je mogoče, da se nekatere regije možganov okrepijo. Seveda pa gre le za regije, ne pa za celotno polovico možganov.

MIT: Uporabljamo samo 10 odstotkov možganov

Ta mit se je začel sredi 19. stoletja, ko so raziskovalci primerjali učne sposobnosti in dosežke naprednega otroka z odraslo osebo, ki je bila veliko manj intelektualno razvita. Še bolj se je ta ideja razmahnila v 20. stoletju, ko so raziskovalci, ki še niso razumeli vseh funkcij možganov, opazili, da se mnogi deli možganov zdijo neaktivni. 

Mislili so, da ljudje zato uporabljajo le približno 10 odstotkov celotne možganske zmogljivosti. Opazimo lahko, da je mit priljubljen še v današnjem času.

Resnica: Sodobne raziskave kažejo, da čez dan uporabljamo 100 odstotkov možganov. Ključno pri tem pa je, da ne vseh naenkrat, ampak postopoma skozi ves dan. Vsak del oz. regija možganov služi različnim funkcijam. Nekatere regije, ki nadzorujejo bistvene življenjske procese (dihanje in čutila), so aktivne ves čas. Drugi predeli, ki so odgovorni za dejavnosti, kot so odziv na strah, reševanje težav, pa se aktivirajo le takrat, ko je to potrebno. Življenjski slog je sicer tisti, ki naredi možgane posameznika bolj aktivne in razvite, a vsi izkoriščamo vse možganske sposobnosti.

Vir: Surprising pop psychology myths and the true science behind them, Science of people