Poroka resda prinaša zavezo ljubezni, zvestobe, podpore in spoštovanja, nikakor pa ne izgube samega sebe – razen, če smo v nefunkcionalnem partnerskem odnosu. Jasno je, da če želimo biti v razmerju izpopolnjeni in srečni, moramo v njem še vedno ohranjati sebe. Poroka pomeni: jaz + ti + midva. Če se prekomerno podredimo partnerju in njegovemu življenjskemu stilu, pri čemer potlačimo svoje interese, zapostavimo svojo družbo in stvari, ki smo jih prej radi počeli, potem bo skozi čas to pripeljalo do nezadovoljstva, konfliktov ali celo razhoda. Izgubiti se v drugem pomeni, da prenehamo ’obstajati’ in se v celoti spremenimo zavoljo partnerja. Ko se kasneje pridružijo še otroci in se življenje obrne na glavo, pa je ravno to tista pika na i, ki prinese težke konflikte, naveličanost, izčrpanost ... morda tudi ločitev.

Prav zato je treba zakon razumeti kot skupnost dveh partnerjev, ki sta se odločila drug za drugega, a se še vedno trudita ohranjata sebe in se pri tem tudi podpirata. Le tako lahko skupaj prispevata svoj dragoceni in obenem tudi unikaten delček, ki zakon (odnos) oživlja in vedno znova polni z novo energijo. Samo v tem primeru lahko govorimo o uravnoteženem odnosu.

Kaj storiti, ko ugotovimo, da smo se v zakonu izgubili in da nismo več to, kar smo bili včasih? Obupati nad odnosom, se ločiti ali vztrajati? Izpostavljamo nekaj temeljnih elementov, ki pomagajo prebuditi ali oblikovati avtonomijo v odnosu.

► Ozavestite, za koga in za kaj ste odgovorni: Sami ste odgovorni zase, to je dejstvo. Za svojega partnerja niste odgovorni, ste pa za to, da z njim ravnate spoštljivo, dostojanstveno, iskreno in veliko mero ljubezni. Je partner odgovoren za vaše dobro počutje in srečo? Tudi ne. Če sami ne zmorete najti sreče in zadovoljstva v sebi, je tudi partner ne bo zmogel. Izogibajte se prelaganju odgovornosti za srečo v njegove roke.

► Ostanite osredotočeni na svoje interese: Če ste skozi čas izgubili občutek zase in stvari, ki so vam bile nekoč v veselje, je čas, da začnete raziskovati, kaj vam je všeč, vas navdihuje in polni z novo energijo. Pri tem je občutek krivde odveč. Vsak posameznik mora imeti v življenju aktivnosti, ki imajo pozitiven doprinos zdravju in dobremu počutju.

► Kaj so vaše potrebe? Še pomembneje je, da se jih naučite zadovoljiti, če vaš partner tega ne zmore. Kaj imamo v mislih? Potrebe so lahko socialne (druženje s prijatelji), intelektualne (branje, obiskovanje predavanj, izobraževanje ….) , fizične (telesne aktivnosti, gibanje, šport, razvajanja ...), psihične narave (obiski svetovalcev, terapevtov ….). Če začutite, da bi nekaj počeli, pri čemer vaš partner ne želi biti vključen, potem sledite vašim željam. Nobene potrebe ni, da v odnosu počnemo vse skupaj. Na ta način se boste dolgoročno počutili močnejši in samozadostni.

► Raziskujte meje med vama: Partnerji, ki imajo težave z razmejitvami in soodvisnostjo, zelo težko določijo, kjer se začne in konča njihov partner. Nekateri menijo, da so postali ’eno’, kar lahko predstavlja težavo. »Enako, razmišljava, enake stvari so nama všeč. V bistvu ne potrebujeva drugega, kot samo ’naju skupaj’.« Takšno razmišljanje je značilno za obdobje zaljubljenosti, a kasneje ne funkcionira več. Treba je spoznati lastno vlogo v odnosu in vlogo partnerja. Kaj pričakujete od samih sebe in kaj pričakujete od njega/nje?

Uspešen in osrečujoč odnos lahko tvorita dva posameznika, ki sprejemata drugačnost drugega in z njo vzajemno bogatita to, kar sta in skupaj ustvarjata.

Viri: 

Codependent Relationship, Psychology Today

Married doesn't mean codependent, All about Psychology

Autonomy and relationship, APA