Raziskava oz. analiza, ki so jo izvedli v ZDA, je pokazala, da se skoraj polovica parov loči zaradi nerealnih pričakovanj v razmerju. Pri tem gre predvsem za pričakovanja, ki se dotikajo partnerja. Največji problem predstavljajo napačne predstave, ki jih ustvarimo na začetku zveze na podlagi aktivnega delovanja hormonov in, kot pravijo različni psihologi, obdobje močne kemije navadno zelo kmalu mine. Veliko ljudi naj ne bi bilo zmožnih iti predvsem preko faze od idealiziranja do realne podobe, ki jo vidijo v partnerju. Za kar vsi vemo, da potrebujemo dobro mero poguma. 

Strasti ne smemo enačiti z ljubeznijo 

Portal Bright side je objavil statistiko, ki pravi, da kemija v odnosu ni ljubezen, temveč gre za strast in privlačnost. Helen Fisher, biološka antropologinja, ki dela na Univerzi Rutgers, govori o raziskavi, ki so jo izvedli na omenjeni univerzi. Znanstveniki so izvedli test na več kot 300 ljudeh. Vprašali so jih, kaj zanje pomeni kemija. Le 9 odstotkov moških in žensk je kemijo povezovalo z ljubeznijo. 

Odziva, kot sta biološka reakcija in strast, sta prejela kar trikrat več glasov. Ljubezen je namreč mogoče razdeliti na tri različne stopnje; začne se s poželenjem, nadaljuje v privlačnost, konča pa z navezanostjo, pravi Fisherjeva. Prva faza, ki ji pravimo poželenje, lahko tudi kemija, ni nič drugega kot nabijanje estrogena in testosterona, pri enem in pri drugem spolu, ki služita zgolj in samo biološki noti – razmnoževanju. 

Potrebna je čustvena zrelost

Kot že omenjeno in kot pravi Fisherjeva, naj večina ljudi ne bi bila zmožna iti preko svojih idealov. Četudi ljudje vztrajamo v razmerju, tudi ko začetna faza močnih hormonov mine, začnemo iskati vse tiste napake, ki so bile sicer prisotne že na začetku, a jih zaradi 'zaljubljenosti' nismo želeli videti. Dejstvo je, da nihče v fazi zaljubljenosti in močnega poželenja ne more pričakovati, da bo v celoti in cel priseben, toda značilnost čustveno zrelih ljudi naj bi bila, da tudi po tem, ko ta faza mine, znajo sprejeti človeka takšnega, kot je. 

Prav to pa je razlog, da kemija ni edina, še manj pa najpomembnejša komponenta, ki vpliva na dolgotrajnost in uspešnost razmerja. Kot trdijo različni psihologi, naj bi se recept skrival predvsem v spoštovanju in sprejemanju drugačnosti.