... posebej če vam do sedaj z vašim 'idealnim' tipom ni uspelo. 

Včasih so najboljši odnosi, odnosi z ljudmi, ki jih nikoli ne bi pričakovali

Nič neobičajnega ali nenavadnega ni, da vas pritegne določena 'vrsta' osebe. Morda vas zanima fizični tip, kot so denimo ljudje, ki so višji od vas, morda preferirate rjavolaske ali blondinke, ali pa morda težite k določenemu osebnostnemu tipu, denimo nekomu, ki je bolj miren kot ekstrovertiran.

Izbirčnost in selektivnost še nikoli nista bili lažji z obilico aplikacij za zmenke in s spletnimi mesti, ki so nam na voljo. Mnoge med njimi celo omogočajo filtriranje glede na interese, življenjski slog in navsezadnje tudi na podlagi osebnostnih lastnosti. 

Kot rečeno – s tem ni nujno nič narobe, še vseeno pa bi, sploh če smo nagnjeni k pretiravanju, morda, le morda, razmislili o svojih 'predpogojih' in poskusili, zavoljo razvoja smiselnega in izpolnjujočega odnosa, ne pretiravati. Poglejmo si, zakaj. 

Zakaj hodimo na zmenke z istim tipom ljudi?

Po mnenju strokovnjakov obstaja več plasti, ki sestavljajo razloge, zakaj nas privlači določen tip. Z evolucijskega vidika je bilo na primer parjenje sredstvo za preživetje v nasprotju z iskanjem ljubezni in privlačnosti.

V zgodnjih dneh človekovega obstoja je bilo življenje kratko in surovo. Tisti, ki so si izbrali moške partnerje, ki so bili zdravi, močni in sposobni zagotoviti zaščito in dostop do virov, so imeli več možnosti za preživetje. In tisti, ki so izbrali zdrave in plodne partnerke, so bolj verjetno nadaljevali svojo genetsko linijo.

Treba je zajeti tudi osebno zgodovino posameznika. Partnerje običajno izbiramo tudi na podlagi naših zgodnjih izkušenj s starši ali drugimi primarnimi skrbniki. Te formativne interakcije oblikujejo naš občutek lastne vrednosti in pričakovanja do vedenja drugih, ki se prenašajo v odraslo dobo. Nam pomembni ljudje iz otroštva niso nujno biološki starši. Lahko so tudi mačeha, očim, stari starši, bratje in sestre, tete in strici, v nekaterih primerih morda celo varuške. Odsotnost enega od teh odraslih lahko zaznamuje in vpliva na naš 'tip'.

Denimo, če odraščamo v tolažbi in naklonjenosti, se naučimo, da smo vredni ljubezni in da lahko pričakujemo, da bodo drugi z nami ravnali skrbno in prijazno. Po drugi strani pa, če smo bili obdani z bolečino in strahom, se nam lahko tudi to zdi normalno. Z nevrološkega vidika imajo naši možgani radi bližnjice. Človeški instinkt je, da iščemo vzorce in delujemo v skladu z njimi.

Navsezadnje pa, verjetno na koncu hodimo na zmenke tudi z vedno istimi ljudmi, ker tudi mi privlačimo določen tip ljudi in se prepogosto znajdemo v situacijah, s katerimi ponavljamo svoj vzorec. Z istimi ljudmi namreč pride tudi isti vzorec. Nobene težave, če je le-ta zdrav, kajne? 

Zakaj je pomembno prekiniti krog?

Ker je lahko predalčkanje izjemno omejeno. Če hodite samo z določeno vrsto oseb, omejite število ljudi, ki bi lahko bili pravi za vas. Tukaj, poudarjamo, ne govorimo o nižanju lastnih standardov ali občutku, da pristajate na manj, kot si zaslužite. Še manj govorimo o tem, da bi morali zanikati spoštovanje in moralo!

Čeprav ne bi smeli znižati svojih standardov ali se počutiti, kot da ste se sprijaznili z manj, kot si zaslužite, bi morali odpreti svoj um in ljudem dati priložnost – čeprav ni nujno, da spadajo v vašo običajno kategorijo 'vašega tipa osebe'. 

Bi si upali trditi, da na prvo žogo preprosto 'veste'?

Morda imajo nekateri ljudje res bolje razvito sposobnost opažanja in prepoznavanja energije, a večina nas nima te sposobnosti. To opažanje je namreč odvisno od marsičesa – našega otroštva, preteklih izkušenj, vzgoje, navsezadnje tudi znanja in želja. Smo tudi družbeno pogojeni, pa če si priznamo ali ne.

Zato preprosto ne moremo vedeti, s kom imamo opravka, dokler osebe ne spoznamo. Ne moremo in ne smemo nekoga prezgodaj obsojati ali pa preprosto, kot radi delamo, dajati oznak. Že to, da hodimo na zmenke samo z ljudmi, za katere menimo, da so naš idealen tip (četudi morda sploh niso?), obsojamo, še preden si damo čas, da jih spoznamo. 

Zmenki vedno z istim tipom osebnosti in videza imajo svoje slabosti 

Če ste ugotovili (in si priznali), da izbirate čustveno nedostopne partnerje, se ta vzorec ne more spremeniti, dokler se ne naučite spremeniti svojega tipa. Ponavljajoče se izbiranje čustveno nedostopnih partnerjev v bistvu pomeni zavračanje možnosti zdravih odnosov, ki nam jih je lahko težko vzpostaviti.

Vzorca pa se pač ne da spremeniti s tem, da ga ponavljamo. Premalokrat tudi psihologija in vsa teorija poudarjata, da nove vzorce pridobivamo vse življenje. Nihče od nas ni kip, ki se ga ne more več oblikovati. Posamezniki, ljudje, se neprestano spreminjamo in tako rekoč skačemo od zdravih do nezdravih vzorcev. Paziti moramo le, da slednjih ni več. 

Če vztrajamo v teh nezdravih vzorcih in nezdravih stilih navezanosti, lahko to postane neskončen cikel enih in istih borb. Navsezadnje je tako nemogoče vzpostaviti zdrav odnos, če imata oba partnerja nezdrave sloge navezanosti. 

Dodatno, če izbirate partnerje samo na podlagi fizičnih lastnosti, je to lahko zelo omejujoče. Če se zaprete pred vsemi, ki nimajo teh fizičnih lastnosti, morda pogrešate nekoga, ki bi bil za vas lahko veliko globlja čustvena povezava.

Začetna privlačnost ni vedno enaka kompatibilnosti dveh oseb

Navsezadnje pa moramo še poudariti, da začetna privlačnost ne zagotavlja dolgoročne združljivosti. Prav tako ne privlačnost, ki temelji zgolj na fizični komponenti. Vsi vemo, kako lahko intenzivna privlačnost zamegli našo presojo in povzroči, da se počutimo bolj podobni nekomu, ki nas privlači, kot smo.

Zato še enkrat – ne, nič ni narobe, če imamo svoje standarde in meje, od katerih ne odstopamo. Sploh, če se te meje dotikajo spoštovanja, naših moralnih načel, želja po stilu življenja ali denimo družini. Nikakor pa ni prav, da ljudi sodimo samo po videzu ali kakšnih drugih oznakah. Slednje radi dajemo vsi, a ne pozabimo, da smo ljudje mnogo mnogo več kot le oznake, ki jih predpisujemo drug drugemu.

Viri: tinybuddha, brides & verywellmind