1. Brezpogojna ljubezen – Agape

Veljalo naj bi, da smo v življenju najprej deležni prav te ljubezni. To je altruistična, nesebična, brezpogojna ljubezen. Grki so jo označili za precej radikalno, morda tudi zato, ker je mogoča le med materjo in otrokom. V partnerskem odnosu takšna ljubezen ni mogoča, kljub temu, da se zdi ravno nasprotno. Nekateri bi agape opisali kot neke vrste duhovno ljubezen, kristjani verjamejo, da je prav Jezus izkazoval to ljubezen do vseh ljudi.

2. Romantična ljubezen - Eros

Verjetno vsi poznamo Erosa, boga ljubezni in plodnosti, od tod tudi to poimenovanje. Običajno ga povezujemo z romantično, strastno ljubeznijo, ki temelji predvsem na fizični privlačnosti in je izraz spolne strasti in hrepenenja. Zanimivo je, da naj bi se Grki te ljubezni pravzaprav bali, menili so, da je tako močna, da z njo zlahka izgubimo nadzor, saj temelji na nagonu. No, čeprav so menili, da je ta ljubezen nevarna, je še vedno povezana s strastno, spolno ljubeznijo. Tudi v današnjem času mnogi verjamejo, da takšna ljubezen gori, a tudi zelo hitro izgori.

3. Naklonjena (prijateljska) ljubezen - Philia

Grki so to vrsto ljubezni opisali kot ljubečo naklonjenost, ki jo običajno čutimo ob dobrih prijateljih. Menili so celo, da je ta ljubezen boljša in dragocenejša od erosa oz. romantične ljubezni, saj predstavlja povezanost in sočutje med ljudmi, ki so si med seboj podobni. Medtem ko veliko ljudi besedo ljubezen povezuje z romantiko in spolnostjo, je Platon vedno trdil, da telesna privlačnost za ljubezen ni potrebna, kar imenujemo platonska ljubezen. Ta ne vključuje nobenih spolnih dejanj.

4. Ljubezen do sebe – Philautia

Grki so menili, da če želimo poskrbeti za druge, moramo poskrbeti najprej zase, s čimer se strinjamo, kajne? A v današnji družbi nekateri ljudje ljubezen do sebe povezujejo z nečimrnostjo, sebičnostjo, narcisizmom, kar ni vedno res. Ljubezen do sebe nikakor ni nekaj negativnega ali nezdravega. Pravzaprav je ljubezen do sebe v resnici še kako potrebna, a v zdravih mejah. Nikoli ne moremo dati drugemu tistega, česar sami nimamo. Edini način za resnično srečo je torej, da najdete, ustvarite, razvijete ljubezen do sebe, če je seveda še niste.

5. Družinska ljubezen – Storge

Ta vrsta ljubezni je precej podobna philiji, naklonjeni ljubezni, ki jo čutimo med dobrimi prijatelji, a vendar se ta veliko bolj osredotoča na ljubezen med družinskimi člani. Pri tem seveda ni spolne privlačnosti, a vseeno med družinskimi člani in sorodniki obstaja zelo močna povezanost in podpora.

6. Večna ljubezen – Pragma

Stari Grki so pragmo opredelili kot večno ljubezen, ki je v resnici nasprotje erosa, pri katerem gre izključno za spolnost. Kot smo že omenili, eros zaradi svoje intenzivnosti in strasti običajno hitro mine, pragma pa zori in se razvija skozi daljše časovno obdobje. Pragma je prisotna v partnerskih odnosih, kjer si partnerja skozi življenje resnično prizadevata za svoj odnos in znata uresničiti čustvene potrebe drug drugega.

7. Razigrana ljubezen – Ludus

Ludus je znan kot igriva ljubezen, ki jo najlažje opišemo z občutkom lebdenja, evforije in iskrive sreče v začetnih obdobjih partnerstva. Vsi smo že bili tam, kajne? Metuljčki v trebuhu, svet postane lepši, vse je bolj intenzivno, preveva pa nas občutek, da si nikoli ne bomo želeli pustiti partnerja stran od sebe. Študije kažejo, da se ob doživljanju tovrstne ljubezni v možganih dogaja podobno, kot če bi uživali prepovedane substance – nenazadnje, oboje vpliva na hormone sreče.

8. Obsesivna ljubezen – Mania

Ta vrsta ljubezni lahko pripelje v norost, ljubosumje in bes, saj je ravnovesje med erosom in ludusom porušeno. Mnogi ljudje, ki jo izkusijo, trpijo zaradi nizke samopodobe ali težkih izkušenj iz preteklosti. Tako močno se bojijo izgubiti svojega partnerja, da jih strah pravzaprav prisili, da delajo nedopustne stvari, da bi jih obdržali. Mania je lahko zelo uničujoča in največkrat vodi v konec razmerja.

Poveto po: Types of love, Psyarticles