Ste zamrznili sredi prepira? Krivi so možgani

Vzorec tega, da eden od udeležencev pritiska in hoče pogovor takoj, drugi se umika, molči ali odide, je dobro raziskan. Če se takšen način reševanja konfliktov pojavlja v naših odnosih, se to povezuje s slabšimi izidi v odnosu, tudi z razvezo. Povezava je podobna ne glede na to, kateri spol se odmika, čeprav se umik pogosteje pojavi pri moških.

Ko možgani prepir zaznajo kot grožnjo in ne kot pogovor, se v možganih sprožijo obrambni mehanizmi, nadzor pa prevzame amigdala, bolj primitiven del možganov, ki telo pripravi na obrambo, ne na dialog. Skrajni primer tega lahko vidimo pri osebah s posttravmatsko stresno motnjo; ko prikličejo travmatični spomin, se med drugim zmanjša prekrvavitev v delu možganov, kjer nastaja govor, torej povsem fiziološka sprememba sproži otopelost in nezmožnost odgovarjanja. Prepir s partnerjem seveda ni flashback, a je mehanizem delovanja podoben.

Po meritvah nekaterih znanstvenikov smo ljudje nesposobni za normalen, racionalen pogovor, ko bitje srca preseže 100 utripov na minuto, pri telesno dobro pripravljenih pa je meja še nižje. Da se umirimo, potrebujemo vsaj 20 minut. Vsi pa vemo, kako težko je med prepirom, ko so strasti razgrete, zahtevati odmor, da se lahko kasneje v umirjenem tonu normalno pogovorimo.

Če nekdo molči med prepirom, to ni vedno zamrznitev. Nekateri potrebujejo resnični čas za razmislek, drugi so nagnjeni k izogibanju konfliktom. Pri pravi zamrznitvi ne gre za izogibanje ali razmislek, ampak govor odpove, pojavi se lahko tudi bledica, mrzle roke in občutek praznine v glavi. V zvezah pogosteje med prepirom obmolknejo moški, razlog je v tem, da se njihov živčni sistem hitreje vzburi in potrebuje dlje časa, da se umiri.

Molk poslabša tako siljenje v pogovor, ko je oseba že preplavljena, kot tudi razumevanje molka kot namerne sovražnosti. Čeprav je lahko za drugega vpletenega odmik zelo naporen, je treba razumeti, da gre za fiziološki odziv živčnega sistema, ki se ga ne da na hitro in na silo spremeniti. Po drugi strani pomaga, da prepir prekinemo in se konkretno dogovorimo, kdaj bomo nadaljevali s pogovorom; "kasneje" je premalo specifično, bolje je reči "ob osmih". Če gre za močen odziv, povezan s preteklo travmo, je smiselno obiskati terapevta.

Razumeti je treba, da molk med prepirom večinoma ni kazen, ampak resnična posledica preobremenjenih živcev. Tišino se lahko seveda uporablja kot sredstvo kaznovanja partnerja, kar je partnersko nasilje in zahteva intervenco, a zelo pogosto gre za nedolžen živčni odziv, ki mu še toliko "povej že nekaj" ne bo prišlo do živega.