»Največje stvari v življenju sabotiramo zato, ker globoko v sebi mislimo, da jih nismo vredni.«

Taressa Riazzi

Sabotaža ljubezni in strah pred intimo

Predstavljajte si, da spoznate potencialnega partnerja, s katerim hodita na zmenke in preživljata vedno več časa skupaj. Vez med vama postaja vedno močnejša, spolnost je odlična in zdi se vam, da ste v ljubezni zadeli glavni dobitek. A kmalu zatem postajajo njegova pričakovanja v odnosu vse večja in v vas se sproži alarm! Naenkrat se vam zazdi, da se vse odvija prehitro in da ne zmorete tolikšne bližine, kot jo od vas pričakuje. Počutite se, kot da bi nekdo posegal v vas. Odnos postavite na hladno, prenehate odgovarjati na klice in se tako izognete temu, da bi odnos popeljali na naslednjo stopnjo. Partner je razočaran ali celo jezen zaradi vašega vedenja. Kmalu zatem zvezo prekineta. 

Opisan scenarij je tipični primer, ki kaže na sabotiranje ljubezni ali z drugimi besedami – strah pred intimo. Konkretni razlogi zaradi katerih posameznik sabotira ljubezen so lahko zelo specifični in močno odvisni od tega, kakšno preteklost in z njo povezane izkušnje ima za seboj. Vsak od nas ima namreč drugačno preteklost, ki se začne že pri načinu vzgoje in odnosu s starši, nadaljuje z izkušnjami v otroštvu, najstništvu in zgodnji odraslosti. To je široko obdobje, ko se oblikujemo kot osebe in doživljamo zelo pomembne izkušnje odnosov, ki nas lahko močno zaznamujejo in vplivajo na to, kako delujemo v odraslosti. Sabotaža ljubezni pomeni strah pred intimno, ki vključuje nezaveden strah pred čustveno ali fizično bližino. Vsak si želi in potrebuje bližino drugega, a pri nekaterih posameznikih je lahko intimnost povezana z negativnimi izkušnjami, kar vodi v izogibanje globljim odnosom, pretiranemu menjavanju partnerjev in nezmožnosti vzpostavitve pristne bližine. Takšno vedenje imenujemo tudi ’push and pull’ (potisni in povleci), kar pomeni, da v odnosu lahko naredimo korak naprej, a se takoj zavestno zaustavimo in se zaradi strahu ponovno umaknemo. V najboljšem primeru odnos ne napreduje (ne spoznamo staršev partnerja, se ne poročimo, nimamo otrok), v najslabšem pa pride do prekinitev razmerja. 

Slabe izkušnje, travme in strahovi

Strah pred intimno običajno izvira iz neurejenih, nefunkcionalnih in zlorabljajočih odnosov s starši. To ne vključuje samo fizične ali spolne zlorabe, pač pa tudi nezmožnost staršev, da bi otroka izpolnili v njegovih čustvenih potrebah. Takšen otrok se lahko počuti nerazumljen, spregledan, osamljen, morda celo zavrnjen in zavržen od najpomembnejših oseb. V njem se tako oblikuje prepričanje: »ljudem, ki sem blizu, ni mogoče zaupati,« ali pa: »če bom nekomu preblizu, me bo prizadel.« V sebi tako nosi globok zapis, da mu bodo ljudje, ki jih ima rad, neizogibno škodovali, zato se opremi z obrambnim mehanizmom, ki ga imenujemo strah pred intimo. Ta mu pomaga, da v odnosih nikoli ne pride preblizu, saj se boji, da bo ponovno ranjen. 

Ta strah se sicer pojavlja v dveh oblikah. Prvi je strah pred zavrženostjo, drugi pa strah pred tem, da bi se izgubili v drugem. Pri prvem posameznike skrbi, da jih bodo najbližji zapustili, ko bodo najbolj ranljivi. Pri drugem pa, da bodo izgubili svojo identiteto ali zmožnost odločanja zase. Ti dve bojazni se pogosto pojavljata skupaj, kar vodi do prej omenjenega vedenja ’potisni in povleci’, značilnega za ljudi z globokim strahom pred intimo. 

Kako pri sebi ali drugemu prepoznati strah pred intimo? 

- Iskanje izhoda: v tem primeru se vedno izogibamo vsemu, kar vodi k večji zavezanosti, odgovornosti in bližini – npr. srečevanju staršev partnerja oz. spoznavanju njegove družine, skupni selitvi, zaroki in poroki, ustvarjanju družine, večjim skupnim nakupom … Vedno je v zraku vprašanje: »Če bo šlo kaj narobe, kako najlažje pobegnem iz odnosa?« Večja zavezanost namreč zmanjšuje možnost, da bi odnos zapustili brez večjih posledic.

- Serijska partnerstva: v tem primeru gre za pogosto menjavanje partnerjev. Odnos z nekom običajno zaključimo že ob najmanjši težavi in nato ponovno začnemo z novim in novim, kar lahko prakticiramo v neskončnost. Takšen vzorec omogoča, da nikoli ne vzpostavimo globljega odnosa, kar sčasoma opazijo tudi naši najbližji.

-  K vedenju, ki lahko kaže na strah, da bi se z nekom lahko zares povezali, je tudi promiskuitetno vedenje, izrazito ljubosumje, pretirana kritičnost in izogibanje odgovornostim. To je le nekaj ključnih primerov, kako posamezniki, ki se bojijo intime, sabotirajo odnose. Ker se zadaj v večini primerov skrivajo slabe izkušnje iz otroštva ali celo travmatična doživetja, osebe s takšnimi vzorci niti ne vedo, kako ravnati drugače.

Kako izstopiti iz začaranega kroga sabotaže ljubezni? 

Ključno je, da posameznik pogleda svoje vedenjske vzorce in ugotovi, kaj ga v odnosih pravzaprav najbolj plaši. Če nekdo ni pripravljen na iskrenost do sebe, potem bo takšno vedenje ponavljal v neskončnost, dokler ne bo spoznal, da živi osamljeno življenje, brez pristnih odnosov. Terapija je prvi korak k preseganju strahu pred intimo. Le strokovna usmeritev pomaga pri prepoznavanju svojega vedenja, iskanju korenin svojih težav in iskanju novih, bolj zdravih načinov funkcioniranja v odnosih. V sklopu raziskovanja samega sebe je pomembno odkriti stil navezanosti, ki ga imamo, prevzeti odgovornost za svoje življenje, odkriti sprožilce, ki prebudijo strahove ter se naučiti izražati svoje potrebe in občutke. Prav je, da si upamo poiskati pomoč, saj si s tem omogočimo osvoboditev spon preteklosti. 

Vir: Are you sabotaging your relationship? Verywellmind