Pomembno je vedeti, da popolnega odnosa ni. Vsak odnos ima mešanico tako zdravih kot tudi nezdravih lastnosti. Kar naredi vez pozitivno, je to, da se vsaka oseba zaveda svojih pozitivnih in tistih malo manj lepih lastnosti, prav tako pa slednje podobno sprejema pri svojem partnerju ali partnerici. Ključnega pomena naj bi bila po navedbah različnih študij in strokovnjakov odkrita in spoštljiva komunikacija, ki v prvi vrsti poskrbi, da ne prihaja do nepotrebnih nesporazumov. 

V zadnjem času lahko pogosto spremljamo teme o partnerskih in tudi o prijateljskih razmerjih, o tem, kaj naredi vezo slabo, kaj dobro, kaj je škodljiv odnos in kaj zdrav. Neizpodbitno dejstvo je, da ljudje NISMO črno-beli. Vsi imamo vsaj eno lastnost, ki bi jo lahko drug človek označil za 'negativno' in seveda tudi obratno – te lastnosti lahko mi zaznavamo pri drugih. Toda, če pustimo teorijo na strani in se dejansko zazremo v lastne odnose: kaj je tisto, kar naredi razmerje zdravo in pozitivno, čemu pa lahko rečemo resnično škodljivo?

Vprašanja, ki si jih lahko ob tem postavimo:

- Lahko zaupamo partnerju/prijatelju?

- Se v njegovi/njeni družbi dobro počutimo?

- Čutimo spoštovanje ali obsojanje?

- Ali se podpira interese in prizadevanje drugega?

- Smo lahko iskreni in iskrenost dobivamo nazaj?

- Lahko obdržimo individualno identiteto?

- Lahko odkrito govorimo o svojih občutkih, upanjih, strahovih in sanjah?

- Lahko odprto izražamo naklonjenost, ranljivost in na drugi strani srečo?

- Sta v odnosu prisotni enakovrednost in pravičnost? 

- Dobivamo to, kar dajemo?

Potrebe vsake osebe so različne. Denimo, nekateri ljudje imajo večje potrebe po odprtosti in naklonjenosti kot drugi. Nekateri svoja čustva izražajo prosto in brez problemov, drugi so do teh malo bolj zadržani. Nekateri ljudje ljubezen izražajo z besedami in dotiki, drugi imajo svojevrstne načine. V zdravih odnosih je vsak človek sposoben dobiti tisto, kar potrebuje, prav tako pa je spoštovan za tisto, kar daje. 

Značilnosti zdravih odnosov

Čeprav so si odnosi različni, obstaja nekaj ključnih značilnosti, ki zdravo medosebno povezavo pomagajo razlikovati od nezdrave.

Zaupanje

Zaupanje v partnerja ali prijatelja je ključna sestavina vsakega zdravega odnosa. Raziskave kažejo, da na našo sposobnost zaupanja drugim vpliva naš splošni slog navezanosti. Odnosi, ki smo jih doživeli v zgodnjem življenju, pomagajo oblikovati pričakovanja glede prihodnjih odnosov. Če so bili vaši pretekli odnosi varni, stabilni in zaupljivi, je verjetneje, da boste zaupali tudi bodočim partnerjem. Če pa so bili vaši pretekli odnosi nestabilni in neoperabilni, boste morda morali najprej odpraviti nekaj težav z zaupanjem. Ustvarjanje zaupanja zahteva vzajemno samorazkrivanje z deljenjem stvari o sebi. Sčasoma se pojavijo priložnosti za preizkušanje in vrednotenje tega zaupanja. Ko zaupanje raste, postane odnos velik vir udobja in varnosti. 

Odprtost in poštenost

V vsakem odnosu bi morali imeti občutek varnosti. Medtem ko imajo vsi odnosi različne stopnje odprtosti in samorazkrivanja, se nikoli ne smete počutiti, kot da bi morali skriti svoje vidike ali spremeniti delčke sebe, ki drugemu niso všeč. Če ste odprti in iskreni drug do drugega, se ne počutite samo bolj povezani kot par in prijatelja, ampak tudi spodbujate zaupanje. Samorazkrivanje se nanaša na tisto, kar ste o sebi pripravljeni deliti z drugo osebo. Na začetku zveze se lahko držite nazaj in ste previdnejši, a sčasoma se v odnosu razvija intimnost, partnerja ali prijatelja pa začneta drug drugemu razkrivati ​​več svojih misli, mnenj, prepričanj, interesov in spominov.

To ne pomeni, da morate vsako stvar deliti s partnerjem. Vsak posameznik potrebuje svojo zasebnost in prostor. Najpomembneje je, ali se vsak partner počuti prijetno, če deli svoje upanje, strahove in občutke, če se tako odloči. Zdravim parom ni treba biti ves čas skupaj ali si deliti vsega. Razlike v mnenjih glede tega, koliko odprtosti in iskrenosti naj bo v razmerju, lahko včasih povzročijo težave. Na srečo je neka študija pokazala, da ljudje, ki so nezadovoljni s stopnjo odprtosti svojega partnerja, o svojem problemu običajno razpravljajo s partnerjem. To je dober primer, kako lahko odkrito obravnavanje problema pomaga okrepiti odnos. Čeprav ima vaš partner morda drugačne potrebe kot vi, je pomembno, da poiščete načine za sklepanje kompromisov, hkrati pa ohranite svoje meje. 

Medsebojno spoštovanje

V tesnih in zdravih odnosih se ljudje medsebojno spoštujemo. Drug drugega ne ponižujemo, ampak si nudimo podporo in varnost. Obstajajo številni različni načini, kako lahko pari in prijatelji spoštujejo drug drugega, predvsem pa spoštovanje vključuje poslušanje in sprejemanje drug drugega ter razumevanje in odpuščanje, da partner ali prijatelj ni takšen kot mi. Vzamemo si prostor in čas za partnerja in prijatelja, še vedno pa znamo ohranjati lastne meje in spoštujemo meje drugih, drug pri drugem dovolimo individualnost, podpiramo in spodbujamo človekove želje, izkazujemo hvaležnost drug za drugega in izražamo odkrito naklonjenost.

Za zdrave odnose je značilna predvsem naklonjenost. Raziskave so pri tem pokazale, da začetna strast, ki zaznamuje začetek novega odnosa, sčasoma upada, vendar to ne pomeni, da se potreba po naklonjenosti, udobju in nežnosti zmanjšuje. Strastna ljubezen se po navadi zgodi na začetku zveze in jo zaznamujejo močno hrepenenje, močna čustva ter potreba po ohranjanju fizične bližine. Ta strastna ljubezen se sčasoma spremeni v sočutno ljubezen, ki jo zaznamujejo občutki naklonjenosti, zaupanja, intimnosti in zavzetosti. Medtem ko se ta močna zgodnja čustva sčasoma povrnejo na normalno raven, lahko pari v zdravih odnosih z napredovanjem odnosa postopno gradijo globljo intimo. Vendar si je treba zapomniti, da so fizične potrebe pri vsakem posamezniku različne. Ni 'prave' mere naklonjenosti ali intimnosti. Ključ do zdravega odnosa je, da se oba partnerja zadovoljita s stopnjo naklonjenosti, ki jo delita s partnerjem. Za negovalno partnerstvo je značilna pristna naklonjenost drug do drugega, ki se izraža na različne načine.

Dobra komunikacija

Zdrava, dolgotrajna razmerja, pa naj gre za prijateljstva ali romantična partnerstva, zahtevajo sposobnost dobre komunikacije. Ena od preteklih študij je pokazala, da je način sporazumevanja para pri napredovanju odnosa pomembnejši od stresa, zavzetosti in osebnosti. Čeprav se morda zdi, da so najboljši odnosi tisti, ki ne vključujejo konfliktov, je pomembneje vedeti, kako argumentirati in rešiti razlike v mnenjih, kot pa da se preprosto izogibamo argumentom, da bi ohranili mir.

Včasih je konflikt priložnost za krepitev povezave s partnerjem. Raziskave so pokazale, da je lahko konflikt koristen v intimnih odnosih, kadar je treba odpraviti resne težave, kar partnerjem omogoča spremembe, ki koristijo prihodnosti odnosa. Ko pride do konfliktov, so se tisti v zdravih odnosih sposobni izogniti osebnim napadom. Namesto tega pri razpravljanju o svojih mislih in občutkih ostajajo spoštljivi in ​​empatični do partnerja ter si prizadevajo za rešitev samega konflikta.

Dajejo in znajo tudi vzeti

Močne odnose zaznamuje naravna vzajemnost. Ne gre za vodenje računov ali občutek, da ste sogovorniku karkoli dolžni. Stvari počnete drug za drugega, ker to resnično želite. To ne pomeni, da je dajanje in jemanje v razmerju vedno 100-% enako. Včasih lahko en partner potrebuje več pomoči in podpore. V drugih primerih lahko en partner preprosto raje prevzame vlogo skrbnika. Takšna neravnovesja so v redu, če se s tem strinjata obe osebi. 

Viri nekaterih podatkov: verywellmind / thoughtcatalog / elephantjournal