Izraz ego v latinskem jeziku pomeni ’jaz’. Če bi denimo v latinščini želeli napisati ljubim te, bi se to glasilo ’ego amo te’. Uporaba ega se je v psihologiji začela predvsem z delom ikoničnega Sigmunda Freuda. Po njegovi teoriji je ego del osebnosti, ki arbitrira med animalističnimi željami ’ida’ ter moralističnimi in socialnimi standardi ’superega’. To pomeni, da nam ego po eni strani preprečuje, da bi delovali v skladu s svojimi osnovnimi vzgibi, hkrati pa si prizadeva doseči ravnovesje z našimi moralnimi in idealističnimi merili. Ko gre za duševno počutje, nam moč ega pomaga ohranjati čustveno stabilnost ter se spoprijemati z notranjim in zunanjim stresom. 

Ego je pomemben del nas

Ego je ’jaz’ in je način, kako vidimo sebe. Je tudi del našega uma, ki se identificira z lastnostmi, prepričanji in navadami. Kot otroci razumemo svet čisto instinktivno, naša raven zavesti je zelo visoka. A takrat še nimamo filtra in še nismo vezani na identiteto tega, kar smo. V tem obdobju je ego v egocentričnem stanju, kar najlažje opišemo z besedami, da se ves ’svet vrti okoli nas’. Šele v najstniških letih postopoma razvijamo abstraktno mišljenje in sposobnost opazovanja izven svoje perspektive. Ego se razvija, da nas zaščiti pred svojo resničnostjo in ustvari identiteto za obvladovanje kakršne koli zmede, odklopa in izgube ljubezni, ki jo doživljamo ob najbližjih. 

Z odraščanjem se učimo o nezavednih vrednotah, kot so inteligenca, dosežki, pozitivna čustvena stanja, odnosi z drugimi. A mnogi odrasli nikoli ne presežejo svojega egocentričnega stanja. Še vedno verjamejo, da se jim stvari dogajajo in da nimajo nadzora. V tem primeru gre za krhek, nezdrav ego, ki pogosto vodi v močno čustveno reaktivnost, lažno zaupanje, togo razmišljanje, zavračanje vsega, kar je v nasprotju z ego prepričanji, patološko konkurenco (prepričanje, da uspeh drugega ovira lasten uspeh), nenehno primerjanje z drugimi, obsojanje, obsesivne misli ...

Pa je ego res tako slab? Smo šli predaleč v obsojanju ega in kratko malo pozabili na njegove pozitivne vidike? Vsi vemo, da je ključ kakovostnega življenja v ravnovesju, zato tudi ega ne moremo kar prečrtati. Namesto tega ga lahko sprejmemo kot pomemben del našega zadovoljstva in uspešnosti. 

Ego je odgovoren za to, da v zahtevnih situacijah zaupamo vase in svojo sposobnost spoprijemanja z izzivi; daje nam zmožnost, da presegamo lastne omejitve in počnemo stvari, ki se jih morda bojimo. Zdrava mera ega neposredno napolni našo moč volje in pomaga pri vztrajnosti ter prevzemanju odgovornosti. Pripomore pa tudi v trenutkih, ko potrebujemo več vere vase ter nas žene naprej. Čeprav je laično znano prav nasprotno, nas ego odpre ranljivosti in nam dovoli, da se pokesamo in izrečemo opravičilo, ko začutimo, da nimamo prav.

Nezdrav ego pa se lahko spremeni v aroganco, vzvišeno držo in prepričanje, da imamo vedno prav. Všeč nam je, če so ljudje samozavestni, a tudi prijetni, ne maramo pa, če so arogantni – ne glede na to, ali so moškega ali ženskega spola. Medtem, ko lahko ego prinaša v življenje pozitivne rezultate, lahko nezdrav ego vso to pozitivnost obrne v nasprotno smer. 

Pretirano razpihovanje ega lahko pripelje  tudi do obrambne drže v odnosih z ljudmi. Ego torej deluje proti nam, ko nas potisne v strah in pomanjkanje - takrat počnemo stvari, ki škodijo nam in ljudem okoli nas (npr. pretirano obtoževanje drugih, vzvišena drža ...) Takrat izklopimo ranljivost in iskreno odprtost do drugega. 

Ko bomo naslednjič egu zopet pripisali negativen predznak, se spomnimo, da je ego naše ’orodje’, ki nam omogoča interakcijo s svetom. Pomaga nam pri odločanju, postavljanju osebnih meja, akciji in ohranjanju samopodobe. Vključen je tudi v skrb zase in dobro počutje ter v sledenje svojim vrednotam. 

Vir: PsychologyToday