Zakaj je tako težko reči NE?

Nekaterim ljudem dela postavljanje mej velike preglavice. Največkrat so to posamezniki z nizko samopodobo, ki si močno želijo ugajati drugim. Navadno jih je strah, da bi se ljudem zamerili, da jih ti ne bi več želeli imeti v svoji bližini, ali pa da bi si morda mislili slabo o njih. V ozadju je velika želja po tem, da bi bili sprejeti, občudovani, ljubljeni, všečni, ne glede na to, za kakšne odnose gre – profesionalne ali zasebne. Ima pa pretirana želja po ugajanju tudi globlje, sistemske korenine. V družinah, kjer so bili starši izrazito naravnani k prekomernemu delanju vtisa na druge, izogibanju konfliktov in osebnostni drži, pri kateri se ne smeš nikomur zameriti, otrok to ponotranji in prenese podoben vzorec naprej. Pri takšnih ljudeh so vedno v ospredju drugi, kljub temu, da gredo sami preko sebe in svojih zmogljivosti. Takšna naravnanost pa lahko na dolgi rok vodi do iztrošenosti, saj so lastne potrebe zanemarjene.

V življenju se nenehno srečujemo s postavljanjem meja – te se lahko nanašajo na vedno nove zadolžitve v službi, usluge pri prijateljih in znancih, pa tudi na čustva, kar je pogosto v družinskih odnosih. Tokrat izpostavljamo meje, ki se nanašajo na prošnje ali zahteve, ki jih pogosteje slišimo na delu ali pri prijateljih. Kako reči ne v primeru, da smo preobremenjeni, so naši urniki polni in resnično nimamo časa za še eno ’uslugo’ ali nalogo.

- Rad/a bi ti pomagal/a, a sem trenutno prezaposlen/a.

S tem stavkom izražamo namen in željo, da si želimo biti drugemu v pomoč, vendar obenem priznavamo, da imamo omejitve, ki so vezane na oblico dela, obremenjenost in pomanjkanje časa. Večina ljudi sprejme in spoštuje takšno ’zavrnitev’, ne da bi bili užaljeni ali jezni.

- Nisem ravno najboljša(prava) oseba, ki ti lahko pri tem pomaga.

Če nekomu priznamo svoje meje oz. omejitve (strokovnega) znanja, je to odličen način, s katerim osebi rečeno ne. Obenem pa ji lahko tudi pomagamo in predlagamo nekoga, pri katerem lahko poskusi z istim vprašanjem. Gre za zavrnitev in obenem podporo, kar je dobra kombinacija.

- Sem ravno sredi dela. Ali je to nekaj, kar bi lahko naredil malce kasneje?

Včasih se zgodi, da nas nekdo prosi za uslugo ali dodatno delo, medtem ko smo že zaposleni. Za mnoge to v najboljšem primeru predstavlja neprijetnost oz. manjšo motnjo, v najslabšem pa to pomeni, da nas nekdo zmoti ravno sredi napornega miselnega procesa, ki ga zahteva delo. Ker oseba zelo verjetno tega ni vedela, ji lahko na mehek način predlagamo, ali lahko to postorimo kasneje in ji pri tem damo še vedno na izbiro, da se obrne na drugega.

- Da, v tem ti/vam lahko pomagam. Toda malce kasneje, bo v redu?

Najboljši ne je tisti ne, ki ga zavijemo v da. Gre za najbolj eleganten način zavrnitve, saj ne da bi se spuščali v podrobnosti ali razlage, nalogo ali prošnjo sprejmemo, vendar se ne obvežemo, da jo bomo opravili takoj. To je lahko za osebo, ki vas sprašuje, sprejemljivo ali pa ne. Če oseba ne poišče druge pomoči in se ji zdi odgovor sprejemljiv, jo bo verjetno zanimalo, koliko kasneje lahko opravimo delo. V tem primeru ji podamo realno oceno in s tem vrnemo odgovornost oz. odločitev njej.

Ne pozabite, da imate vedno pravico zavrniti prošnjo, ko se počutite utrujene, preobremenjene, ste pod stresom in preprosto ne zmorete več. Dejstvo pa je, da se v življenju vedno najdejo ljudje, ki radi igrajo na občutke krivde in ostala čustva in pri tem uporabljajo specifično terminologijo, kot je denimo: Ne me razočarati, reci, da boš to naredila. Zelo bom vesela, če boš pripravil to do jutri. Žalostna sem, ker mi nihče ne pomaga, mi boš prosim ti. Moj heroj boš, če to napraviš. Ne bodi sebična, naredi to ... Kot lahko vidimo so v vseh primerih vključena čustva in poskus igranja na čustveno noto. A ne glede na to, je pomembno vztrajati pri svojem, če ne želimo končati nezadovoljni, zagrenjeni, izčrpani in z mislijo, da smo celo življenje delali le za druge, zase pa nismo znali poskrbeti.

Prirejeno po: Guilt free ways to say no, Psych Central