Anja Kurent je avtorica knjige NAJ, ki med drugim vsebuje tudi vaje in tehnike, s katerimi se lahko mladi, ki vstopajo v puberteto, naučijo obvladovanja čustev in  zaznavanja okolice. Pri svojih enaindvajsetih letih je postala Reiki Mojstrica. V svojo prvo Reiki iniciacijo je bila posvečena pri rosnih devetih letih. Med drugim je tudi mojstrica Usui in Tibetantskega Reikija in specializantka sistemske družinske psihoterapije. 

Ali odmik od narave pomeni tudi odmik od samega sebe?

Človek je narava. Na srečo se lahko od sebe, od narave le oddaljimo, odmakniti se ne moremo. Praksa čuječnosti nam daje možnost, da znova vzpostavimo ali poglobimo stik s seboj, s svojim telesom, mislimi, čustvi in vedenjem ter zaživimo bolj avtentično.

Kaj je čuječnost?

Zame, le z enim stavkom, “skrivnost zavestnega življenja”. Biti čuječ pomeni, da smo popolnoma prisotni v trenutku “tukaj in zdaj”. Čuječnost v praksi nas nauči zavedanja - kako opazovati, nepresojajoče, brez vrednotenja, sprejemajoče. Da smo v tem stanju odprti in radovedni. Ravno ta odprtost in osredotočenost nam ponujata ogromno možnosti za lepši danes. Več o tem v nadaljevanju.  

Kakšni so učinki?

Vpliv prakse čuječnosti na možgane v različnih raziskavah (Kabat-Zinn, Segal, Williams & ostali, Goldin & Gross, Brewer, Stahl & Goldstein in drugi) je potrjen s pozitivnimi učinki tako na nevrobiološkem, pa tudi kognitivno vedenjskem in odnosnem nivoju.

Vpliva namreč na različna področja v možganih, tudi na tisto, ki je pomembno za uravnavanje čustvovanja. Obenem so dokazali, da pozitivno vpliva na krepitev spomina ter poveča možganske strukture, ki so povezane z empatijo in sočutjem, kar vpliva tako na pozitiven odnos do sebe in hkrati do drugih. V psihoterapevtski praksi jo vpeljujemo kot kognitivno vedenjsko prakso za lažje obvladovanje tesnob, anksioznosti in depresivnih stanj. Prav tako je izjemno orodje za regulacijo stresa in povečanja odpornosti na stres.

Zaradi povečane kapacitete zavedanja sedanjega trenutka in doživljanja, nam tako nudi dobro izhodišče za izboljšanje socialnih odnosov. Dolgoročno čuječnost vpliva tudi na naše počutje, in sicer dvig nivoja občutka notranjega miru, zdravja in trajnejšega zadovoljstva.

Kako izvajati čuječnost in na kakšen način jo vnesti v vsakdan?

Začnemo pri dihanju. To je vedno najenostavnejši začetek. Ko se rodimo, naredimo prvi vdih. Ko fizično zapustimo ta svet, umremo, naredimo zadnji izdih. Zato predlagam, da pričnemo vedno z zavestnim dihanjem.

“Ustavi se in opazuj”. Najlažje nadaljujemo s krajšimi “postanki” čez dan. Enostavno – tako, da pričnemo z opazovanjem svojega telesa, gibanja, počutja, občutkov; le opazujemo, kaj vse je prisotno, ne da presojamo ali vrednotimo, ali je dobro ali slabo.

Nato si izberemo posamezno avtomatizirano, rutinsko dejavnost in jo izvajamo čuječe – s polno navzočnostjo. Naprimer vožnja z avtomobilom – izključimo radio in vse preostale moteče elemente in smo s pozornostjo usmerjeni le na vožnjo in okolico, vozila, prometne znake, usklajevanje našega telesa … Nekateri si izberejo kuhanje, ki je polno vonjav, nekateri tuširanje, kjer lahko spremljamo telesne senzacije, nekateri prično z zavestnim hranjenjem ali zavestnim opazovanjem razvad, kot je kajenje. Ni tako pomembno kaj izberemo, pomembno je, da smo radovedno in raziskovalno naravnani. Da se naš rutinski “črno-beli” svet spet obarva v barve življenja.

Čuječnost poglabljamo s prakso čuječe meditacije. Lahko si najprej izberemo nekajminutno poglobljeno spremljanje svojega dihanja ter premikanja telesa ob dihanju, lahko se osredotočimo na en predmet ali le na okolico, v kateri smo. Ozavestimo vse, kar nagovarja naša čutila, občutke in telesne senzacije. Znova poskušamo le sprejemajoče opazovati.

To so dobri začetki za krepitev osredotočenosti. Skozi osredotočenost vstopamo v polje možnih sprememb. To je pot iz avtomatiziranega mišljenja, čustvovanja, vedenja in celo gibanja. Odpre se nam možnost kreacije in izstopa iz ustaljenih, nezaželenih, naučenih vzorcev. Pri sebi lahko vplivamo na vse, kar želimo. Spremembe so možne, tako na telesnem področju, v odnosu do samega sebe, v delovanju oziroma reakcijah – se pravi v odnosu do drugih.

In to je v veliki meri eden od skritih namenov, zakaj se ljudje odločajo za prakso čuječnosti. Najprej, da vzpostavi notranji mir, nato čutijo več moči nad vplivom na svoje življenje in tako zaživijo kvalitetnejše življenje.

Se lahko tehnike čuječnosti naučimo sami, kako?

Čuječnost je naše naravno stanje. Če le pomislimo na naše najmlajše - otroci so ves čas čuječi. Se pravi, da ima to sposobnost prav vsak.

Vsa stara znanja duhovnosti in prakse imajo vkomponiran ta pristop, le da ga malce drugače poimenujejo.

Sama različne tehnike čuječnosti veliko uporabljam v svoji psihoterapevtski praksi in pri delu v skupinah. Dandanes čuječnost uspešno uvajajo v šole, na delovna mesta, v študijske skupine, v tematske in terapevtske skupine – za ljudi, ki imajo težave z anksioznostjo, depresijo, skupine za dvig kvalitete starševstva itd. Se pravi, da lahko učenje čuječnosti poteka v skupini ali individualno in je primerno za vse starostne skupine.

Za tiste, ki si želijo prakso čuječnosti vpeljati v svoje, družinsko ali poklicno življenje, je na voljo mnogo knjig in priročnikov, ki poleg preproste razlage vsebujejo preproste vaje in tehnike za vpeljavo čuječnosti v vsakdanjo prakso:

za odrasle (Čuječnost, Čuječnost za ustvarjalnost, Čuječnost – trening za obvladovanje stresa in polno prisotnost v življenju, Čuječnost za zdravje, Čuječnost in vzgoja, Mir, Zdravilna moč čuječnosti, Lahkotnost uma …),
za mlade (Čuječnost za otroke in najstnike, nekaj vaj lahko najdete tudi v knjigi Naj …),
za otroke (Sedeti pri miru kot žaba, Diham …)

Le še misel za konec

Ne le gledati, à opazi,
Ne le pogoltniti, à okusi,
Ne le spati, à sanjaj,
Ne le misliti, à razumi,
Ne se le dotakniti, à občuti,
Ne le poslušati, à sliši,
In ne le obstajati, à ŽIVI!