Za lažje razumevanje izpostavljamo povzetek vseh ’negativnih’ čustev, ki onemogočajo napredek:

- Jeza: Jezo običajno začutimo, ko se stvari ne odvijajo v skladu z našimi pričakovanji. Telo se na jezo odzove s pospešenim bitjem srca, hitrejšim dihanjem, splošno razburjenostjo. Če z jezo znamo upravljati, potem se znamo tudi hitro pomiriti, v nasprotnem primeru izbruhnemo, kričimo in se ne obvladamo več.

- Strah: Pogosto ga navajamo kot eno izmed temeljnih čustev, ker je močno povezan z občutkom samoohranitve. Je odziv telesa, ki nas opozori na nevarne situacije, ovire ali neuspehe. Strahu ne čutimo zato, da bi bili v stiski, pa pa nam omogoča uspešno krmarjenje med potencialnimi nevarnostmi.

- Anksioznost: Tako kot strah nas tudi anksioznost skuša opozoriti na potencialne grožnje in nevarnost. Pogosto jo doživljamo kot negativno čustvo, saj menimo, da zaskrbljenost slabša našo presojo in sposobnost delovanja. Nove raziskave pa so potrdile ravno nasprotno; anksioznost pomaga pri odzivanju na zaznane grožnje.

- Žalost: Žalost začutimo, ko smo nezadovoljni s seboj, z lastnimi dosežki ali vedenjem nekoga drugega v naši bližini. Pove nam, kaj nam veliko pomeni in česa si želimo in je lahko odličen katalizator za doseganje sprememb.

- Krivda: Je kompleksno čustvo, ki ga navadno občutimo v zvezi s seboj in preteklim vedenjem, za katerega si želimo, da se ne bi zgodilo. Velikokrat krivdo označujejo tudi kot moralno čustvo, prav tako kot žalost je tudi ta katalizator, ki vzpodbudi k spremembam v življenju.

- Apatija: Tako kot krivda je tudi apatija kompleksno čustvo. Pojavi se, ko izgubimo navdušenje, motivacijo in zanimanje za stvari, v katerim smo nekoč uživali. Podobno kot jeza se pojavi takrat, ko začnemo izgubljati nadzor nas situacijo. A namesto jeze v tem primeru uporabimo bolj pasivni izraz upora.

- Opub: Če večkrat poskušamo izvesti določeno nalogo ali doseči cilj pa nam nikakor ne uspe, se lahko sčasoma začnemo počutiti, da bi se najraje predali. To je obup - čustvo, ki se pojavi, ko kljub vztrajnosti ne dobimo želenih rezultatov. Daje nam izgovor, da se odpovemo želenim ciljem in se vrnemo k taktiki samoohranitve. Obup je lahko tudi koristen opomnik, da si vzemimo odmor preden se ponovno vrnemo k doseganju zastavljenih ciljev.

- Nejevolja: Nejevolja se pojavi takrat, ko smo priča nečemu, kar nam ni všeč ali nas moti. Sosed, ki preglasno govori? Moževe nogavice sredi sobe? Čeprav so nam ljudje, ki počnejo nekaj, kar nas moti, všeč in jih imamo radi, pa nas lahko njihovo vedenje zelo moti. Nejevolja (ali po domače sitnost, tečnoba) je šibkejša oblika jeze. Čeprav ni tako intenzivna, je rezultat podobnega miselnega procesa – nekaj se je zgodilo ali nekaj nekdo počne, kar bi si želeli, da ne bi.

Čustva in preteklost

*Nekateri posamezniki ostanejo skozi vse življenje ujeti v jezi, zagrenjenosti, kroničnem nezadovoljstvu. Jezni so na ves svet in ljudi okoli sebe. Nikoli jim ni nič prav. (JEZA, NEZADOVOLJSTVO)

*Drugi postanejo žrtev žalosti, gojijo jo v sebi, vedno se postavijo v vlogo žrtve in nikoli zmagovalca. Menijo, da se jim je in se jim še vedno v življenju godi krivica. Ne borijo se, pač pa so enostavno prepuščeni apatiji. Živijo v smislu: kar bo pač bo. (ŽALOST, NEMOČ)

Kako preseči negativna čustva, ki ne dovolijo naprej? Najprej je potrebno poznati vzrok za to, da se počutimo tako kot se. Pobrskati moramo po preteklosti in spraviti na plano vse dogodke, ki so po našem mnenju imeli na nas velik vpliv. Spomnimo se lahko tudi najzgodnejših spominov, saj se v njih pogosto skriva srž težave. Poleg tega so pomembne tudi najzgodnejše odnosne izkušnje s starši, ki so nas nas učili upravljati s čustvi. Je bila jeza prepovedana? Je bilo treba biti vedno žalosten? Se je le z jezo kaj doseglo? Vse to so pomembna vprašanja, ki nam lahko marsikaj razjasnijo. Ugotoviti je tudi potrebno, kakšne odnose smo sklepali v času odraščanja in kasneje. Kakšne odnosne, zlasti partnerske izkušnje imamo za seboj. Če smo doživeli nekaj grenkih spoznanj, ki so na nas močno vplivala, se lahko razlog za to, da ne moremo naprej, skriva v bivših partnerjih. Dejstvo je, da imamo ljudje vse mehanizme za upravljanje s svojimi čustvi. Če želimo, lahko spreminjamo sebe in vso neželeno ’čustveno kramo’, ki jo vlačimo skozi življenje. Za to pa je potrebna odločitev in izključno delo na sebi. Lahko pa se odločimo, da bomo negativna čustva ’gojili’, v tem primeru rastejo z nami, mi pa postajamo vedno bolj nezadovoljni, neuresničeni in neizpolnjeni v svojih potrebah.

- Prevzemite odgovornost za svoja čustva, dejanja, življenje.

- Zaključite z negativnimi navadami.

- Obkrožite se s pozitivnimi in navdihujočimi ljudmi, ki v vaše življenje vnesejo več optimizma in energije.

- Bodite hvaležni za vse izkušnje, ki so vas oblikovale. Za ljudi, ki so ob vas. Za stvari, ki vas še čakajo.

- Definirajte svoje življenje. Kje so največji plusi in kje minusi?

- Iz besedišča umaknite besede in prepričanja:  Ne morem. Ne znam. Nisem sposoben.

- Prepustite se življenju in ga ne skušajte na silo upravljati.

- Če mislite, da so vzroki globlji in izgubljate nadzor, si dovolite prositi za pomoč. Prijatelje, znance, strokovnjaka.

 Vir: Negative emotions, Positive psychology