Za začetek naj povemo, da opisana lastnost ni zgolj 'lastnost določenih posameznikov', temveč smo k njej v določenih situacijah nagnjeni praktično vsi. Razlog za to se skriva v tem, da negativni dogodki na naše možgane vplivajo precej bolj kot pozitivni.  Psihologi temu pravijo negativna pristranskost. Slednja lahko močno vpliva na naše vedenje, odločitve in seveda na vse naše odnose, če se je ne naučimo prepoznati in je tako rekoč imeti pod nadzorom. 

Kaj je negativna pristranskost? 

Večina ljudi naj bi prej registrirala negativne dražljaje in se tudi lažje osredotočala nanje kot pa na pozitivne. Ta negativna pristranskost je znana tudi kot pozitivno-negativna asimetrija. Negativna pristranskost pojasnjuje, zakaj je slabe prve vtise tako težko premagati in zakaj imajo pretekle travme lahko tako dolgotrajne učinke. Če imamo to težavo, v skoraj vseh interakcijah verjetneje opazimo negativne stvari in si jih tudi zapomnimo za daljši čas. Ljudje, ki so nagnjeni k negativni pristranskosti, imajo običajno naslednje 'lastnosti':

– travmatične izkušnje si zapomnijo bolje kot pozitivne,

 – prej kot pohval in lepih trenutkov se spomnijo žaljivk ali 'manj lepih' dogodkov,

– močneje reagirajo na negativne dražljaje,

– o negativnih stvareh razmišljajo pogosteje kot o pozitivnih,

– na negativne dogodke se odzivajo močneje kot na pozitivne,

Morda imate čudovit dan v službi, a ko sodelavec izreče komentar, ki vam ni pogodu, se zalotite, kako ves preostanek delovnika in še doma razmišljate o njegovih besedah, ki vas kar 'grizejo'. Pri tem gre poudariti, da sodelavec s komentarjem sploh ni mislil nič slabega. Ko pridete domov iz službe in vas nekdo vpraša, kako je bilo, odgovorite, da je bilo sila grozno, četudi je bil kljub enemu negativnemu incidentu dan na splošno precej dober. Ta negativna pristranskost vas pripelje do tega, da se naučite vedno več pozornosti namenjati slabim stvarem v življenju, zaradi česar se začnejo zdeti veliko pomembnejše, kot so v resnici. 

Kaj pravijo raziskave?

Raziskave so pokazale, da se ljudje na splošno pri številnih dogodkih bolj osredotočamo na negativno. Večina ljudi naj bi bila po podatkih različnih raziskav nagnjena k temu, da več pozornosti namenjajo negativnim dogodkom kot pozitivnim. 'Slabe stvari' pritegnejo našo pozornost, se držijo naših spominov in v mnogih primerih vplivajo na odločitve, ki jih sprejemamo. Odločitve pa naj bi v večji meri sprejemali na podlagi negativnih informacij kot na podlagi pozitivnih podatkov. 

Preseneča pa eno dejstvo. Psihološke raziskave kažejo, da negativna pristranskost vpliva na motivacijo za dokončanje naloge. Ljudje imajo manj motivacije, kadar je spodbuda oblikovana kot sredstvo, da nekaj pridobijo. To lahko vpliva na motivacijo za doseganje cilja. Namesto da bi se osredotočili na to, kaj boste pridobili, če si boste še naprej prizadevali za nekaj, boste verjetneje razmišljali o tem, čemu se boste morda morali odreči, da bi dosegli ta cilj. Poleg tega so študije pokazale, da negativne novice ljudje pogosteje jemljemo kot resnične. Ker negativne informacije vzbujajo večjo pozornost, se tudi zdi, da imajo večjo veljavo. 

Primeri negativne pristranskosti

Se vam katera od teh situacij zdi znana? Pri delu ste prejeli oceno uspešnosti, ki je bila na splošno dokaj pozitivna, in ugotovili ste, da ste bili zelo uspešni. Nekaj ​​konstruktivnih komentarjev je opozorilo na področja, na katerih bi se lahko izboljšali, in ugotavljate, da se osredotočate prav na te pripombe. Namesto da bi se počutili dobro glede pozitivnih vidikov podanega mnenja, ste vznemirjeni in jezni zaradi nekaj kritičnih komentarjev. Po prepiru s pomembno osebo se začnete osredotočati na vse partnerjeve pomanjkljivosti. Namesto da bi priznali njegove ali njene dobre točke, preganjate vse pomanjkljivosti. V ospredje stopijo tudi najbolj trivialne napake, spregledate pa vse pozitivne lastnosti. Pred leti ste se ponižali pred prijatelji in še danes se živo spomnite tega dogodka. To so le trije opisani primeri, v katerih pa se zagotovo najde marsikdo. 

Od kod izvira negativna pristranskost?

Naša težnja, da več pozornosti namenjamo slabim stvarem in spregledamo dobre, je verjetno rezultat evolucije. V človeški zgodovini je posvečanje pozornosti slabim, nevarnim in negativnim rečem ter grožnjam v svetu v resnici pomenila ločnico med življenjem in smrtjo. Verjetneje so preživeli tisti, ki so bili bolje prilagojeni nevarnosti in so bili pozornejši na slabe stvari okoli sebe. Evolucijska perspektiva kaže, da je ta nagnjenost k temu, da se bolj osredotočamo na negativno kot na pozitivno, preprosto eden od načinov, kako nas možgani poskušajo 'obvarovati'.

Raziskave kažejo, da se ta negativna pristranskost začne pojavljati že pri dojenčkih. Zelo majhni dojenčki običajno posvečajo več pozornosti pozitivnemu izrazu obraza in tonu glasu, vendar se to začne spreminjati okoli enega leta. Študije možganov kažejo, da se približno v tem obdobju dojenčki začnejo bolj odzivati ​ na negativne dražljaje. To nakazuje, da se negativna pristranskost možganov pojavi v drugi polovici otrokovega prvega leta življenja. V študijah, ki jih je opravil psiholog John Cacioppo, so udeležencem pokazali slike s pozitivnimi, negativnimi ali nevtralnimi motivi. Nato so raziskovalci opazovali električno aktivnost v možganih. Negativne slike so povzročile veliko močnejši odziv v možganski skorji kot pozitivne ali nevtralne slike. Negativne informacije povzročajo naraščanje aktivnosti v predelu možganov, odgovornem za kritično obdelavo informacij, zato naša vedenja in odnose po navadi močneje oblikujejo slabe novice, izkušnje in informacije.

Čeprav nam morda ni treba več biti v stalni pripravljenosti, kot so morali biti naši davni predniki, da bi preživeli, ima negativna pristranskost še vedno pomembno vlogo pri delovanju naših možganov. Raziskave so pokazale, da ima lahko negativna pristranskost najrazličnejše učinke na to, kako ljudje mislijo ter kako se odzivajo in počutijo. Nekatera vsakdanja področja, na katerih bi lahko čutili rezultate te pristranskosti, vključujejo naše odnose, odločanje in to, kako dojemamo ljudi.

Kako lahko 'premagamo' negativno pristranskost?

Negativna pristranskost lahko vpliva na vaše duševno zdravje in povzroči, da se oklepamo svojih temnih misli, da začnemo škoditi svojim odnosom z bližnjimi, naenkrat pa nam lahko postane lagodno v 'negativnosti' in ugotovimo, da vedno težje ohranjamo optimističen pogled na življenje. Na srečo lahko spremenite svoje razmišljanje in se borite proti nagnjenju k negativnemu razmišljanju, med drugim z naslednjimi koraki.

Ustavite negativni samogovor

Začnite opazovati svoje misli nepristransko in brez obsojanja. Ne glede na to, kakšno misel opazite, ji dovolite, da vam šine skozi glavo. Vzemite si nekaj časa, lahko nekaj dni, en teden ali pa ves mesec, da zgolj opazujete svoje misli. Kmalu boste opazili, koliko negativnosti zadržujete v sebi in v svoji glavi. Na začetku boste imeli potrebo po obsojanju teh misli in jih boste po vsej verjetnosti začeli odrivati stran. Nikar ne delajte tega. Spreminjanje tovrstnih vzorcev se začne s tem, da začnemo biti prijazni sami s sabo, negativnega samogovora pa nikakor ne moremo ustaviti z negativnostjo, temveč nasprotno – s prijaznostjo. V prvi vrsti do sebe. Kasneje boste zmožni tovrstne misli ustaviti, še preden bi se dokončno razvile. Namesto da se osredotočate na pretekle napake, ki jih ni mogoče spremeniti, razmislite, kaj ste se naučili in kako bi to lahko uporabili v prihodnosti.

Vzpostavite nove vzorce

Ko se zalotite, da razmišljate o slabih stvareh, poiščite vznemirljivo dejavnost, da se izvlečete iz negativne miselnosti. Če na primer premlevate kakšen neprijeten dogodek ali situacijo, zavestno poskusite svojo pozornost preusmeriti drugam in se lotite dejavnosti, ki vam prinaša veselje.

Še nekaj idej, s katerimi se boste odmaknili od negativnih misli: pojdite na sprehod, poslušajte optimistično glasbo, preberite dobro knjigo, uživajte v pozitivnih trenutkih, začnite jih opazovati in jih ozavestite. Pozitivne stvari – v nasprotju s splošnim prepričanjem – niso vedno velike. Lahko začnete z opazovanjem tistih majhnih reči – prijaznost trgovke, nasmeh neznanca in vse tisto, kar prevečkrat jemljemo za samoumevno. 

Vir: verywellmind in healthline