Kdo odloča o tem, kaj je morala?

Pogosto se človeštvo pri določanju moralnih pravil zanaša na vlado, vodilne institucije ali družbo kot celoto. Nekatera pravila so morda prisotna že stoletja. Razlogov, da sledimo svoji morali, je veliko – od vere pa vse do družbenih pravil. Obstajajo tudi različne vrste morale, ena od njih je objektivna morala (moralnost). 

Morala je vse pogostejša tema nevroznanosti. Nevroznanstvene študije kažejo, da so področja možganov, kot sta ventromedialni prefrontalni korteks in temporoparietalno stičišče, povezana z moralo.

Kaj je morala?

Naša morala pogosto vodi naše življenje in določa, kaj verjamemo, da je prav in kaj narobe. Ljudem okoli nas pa pove, kdo smo in kaj cenimo. Obstajajo sicer različne filozofske interpretacije morale, pa vendar je morala pogosto prepričanje o tem, kaj je narobe in kaj je prav glede našega vedenja, prepričanj in besed. Morala lahko izhaja iz naših prepričanj o veri, kulturi, filozofiji, politiki, izobraževanju, zakonih ali drugih področjih življenja. 

Morala se marsikomu zdi črno-bela, kar pomeni, da verjame, da je neko vedenje ali navada popolnoma negativno ali pozitivno. Na to vrsto razmišljanja se pogosto osredotoča verska ali kulturna morala. A včasih stvari niso samo črno-bele, ampak tudi vse vmes. Laž se denimo pogosto ne šteje za moralno dejanje, pa vendar lahko obstajajo primeri, ko bi laganje povzročilo najmanj škode in bi se morda zdelo pravično.

Kaj je objektivna morala?

Objektivna morala je prepričanje, da je morala nekaj univerzalnega. Nekateri posamezniki morda pomislijo na objektivno moralo, ko preučujejo zapovedi v svoji veri, medtem ko drugi morda menijo, da ima vesolje objektivna pravila, ki jim je treba slediti, kot je denimo univerzalna prijaznost. 

Obstajajo tudi posebni argumenti proti objektivni morali. Na primer, ne upoštevajo vsi enakih pravil glede svoje vere, kulture ali vzgoje. Kar je za nekoga izjemno slabo, je lahko za drugega povsem v redu. Vendar objektivna morala pravi, da morala obstaja v naravi in predstavlja način, kako smo ljudje programirani.

Nasprotje objektivne morale je subjektivna morala. Subjektivna morala pravi, da je moralo ustvaril človek in se lahko razlikuje od osebe do osebe.

Argumenti, ki podpirajo objektivno moralo

- Verski argumenti: Najpogostejši argument za objektivno moralo se opira na dobro in slabo, gledano skozi Božjo perspektivo. Mnoge religije imajo pravila (zapovedi), ki naj bi jih verniki upoštevali. Poleg tega nekateri verjamejo, da samo tisti, ki izpolnjujejo moralno vedenje, opisano v verskih besedilih, delujejo moralno. Morda se bojijo izvajati določena dejanja ali imeti določene identitete, ker Sveto pismo opisuje te stvari kot grehe.

- Družbene norme: Tudi ateisti ali osebe, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi, lahko še vedno zagovarjajo idejo objektivne morale. Že preprosto dejstvo, da imamo nekatera vedenja za družbeno sprejemljiva, druga pa za nesprejemljiva, je argument za obstoj objektivne morale. Ko se nekaj zgodi in je ob tem naša čustvena reakcija to ni prav, je to primer objektivne morale.

Pomembno vedeti, da so to filozofski koncepti in ne dejstva. Učenjaki in filozofi že tisočletja razpravljajo o teh vprašanjih in ni preprostega merljivega odgovora.

Argumenti proti objektivni morali

- Moralni relativizem: Najpogostejši argument proti obstoju objektivne morale je koncept moralnega relativizma. Moralni relativizem trdi, da je morala relativna in da se spreminja med kulturami in zgodovinskimi obdobji. Predpostavlja tudi, da se stališča spreminjajo glede na perspektivo. To je močan argument, saj so imele naše kulture skozi čas velika nihanja glede tega, kaj se lahko šteje za moralno sprejemljivo in kaj ne.

- Znanstvena analiza: Ena od znanstvenih analiza ugotavlja, da ni določenega merila, po katerem bi lahko dve nasprotujoči si moralni prepričanji neposredno primerjali, da bi ugotovili, katero je pravilno. Namesto tega analiza pravi, da se lahko sami odločimo, kaj je za nas prav in kaj narobe.

- Naša morala se razvija: Kar imamo za moralno in nemoralno, se lahko sčasoma spreminja in je odvisno tudi od tega, kje živimo. Različne države in vere imajo lahko različno moralo. Nekatere podobnosti obstajajo, na primer gledanje na sovraštvo ali krajo kot na škodljivo. Vendar ta morala pogosto izvira iz empatije, običajne človeške lastnosti. 

Prav tako je nekoč veljalo, da so medrasne poroke nemoralne, pa vendar je zdaj to razširjeno v mnogih kulturah.

Vsak dan smo soočeni z odločitvami o tem, kako se bomo vedli. Ne glede na to, ali objektivna morala obstaja ali ne, imamo vsi svoj notranji občutek za dobro in slabo ter za prav in narobe. Na podlagi lastnega moralnega kompasa sami odločamo, katere so pravilne izbire za naše življenje.

Viri: BetterHelp / PhilosophyNow / VeryWellMind