Od partnerja je nemogoče pričakovati, da se bo v vsem in vedno strinjal z nami. Konflikti so v vseh odnosih, prijateljskih ali pa romantičnih, neizogibni. Nesmiselno se jim je tudi izogibati, saj ne pomenijo, da smo z napačno osebo ali pa da v odnosu nekaj ni v redu, temveč odražajo zgolj nestrinjanje pri pogledu, miselnosti in splošnem mnenju na določeno situacijo, stvar ali osebo. Patrick Wanis, raziskovalec odnosov in strokovnjak za hipnozo, ki preučuje dinamiko partnerskih odnosov, pravi, da so v zadnji študiji, v kateri je sodelovalo 3.205 udeležencev, ugotovili, da so nekonstruktivni prepiri glavni razlog, da ženske prekinejo vezo, medtem ko je enak razlog pri moških šele na drugem mestu. Raziskovalci so pri omenjeni študiji prišli do zaključka, da se ženske prej kot moški 'potegnejo' vase in ne izražajo svojega mnenja podobno kot moški. Zakaj je temu tako, niso raziskovali.

V zdravih odnosih bi morali imeti možnost, da si upamo izražati svoje mnenje in želje brez strahu pred samim konfliktom. Za čustveno zrelega človeka jemljemo nekoga, ki se v prvi vrsti konflikta ne ustraši, v drugi vrsti pa se s konfliktom spopada zrelo in odgovorno. Pri tem ni vprašanje, ali imamo konflikte ali ne, ker jih imamo, če priznamo ali ne, vsi, temveč na kakšen način jih rešujemo. Različni psihologi in strokovnjaki, ki preučujejo partnerske odnose, med njimi tudi prej omenjeni Wanis, dodatno pa Maria Sulliwan, še ena strokovnjakinja na področju romantičnih razmerij, pravijo, da se neizražena čustva, misli in mnenja skozi čas nabirajo v človeku, takšen človek pa slej ko prej eksplodira. Neizražena mnenja in čustva, navsezadnje konflikti, do katerih bi že zdavnaj moralo priti, a ni prišlo, na koncu privedejo do izbruha, ki se lahko v partnerskem odnosu konča s prekinitvijo.

Bolj kot to, da se trudimo, da ni konfliktov, je torej pomembno, da preučimo našo vlogo v njem, pogledamo naš način izražanja mnenj, način čustvovanja, predvsem pa se vprašamo, o kako odprti komunikaciji teče beseda - če nismo iskreni sami do sebe, ne moremo biti niti do partnerja. 

Preučite svojo vlogo v konfliktu 

Sanam Hafeez, nevropsihiatrinja, pravi, da je pokazatelj čustvene inteligence preprosto dejstvo, ali se znamo opravičiti ali ne. Ko se strasti po konfliktu umirijo, je pomembno, da se vprašamo, kakšno vlogo smo igrali v konfliktu, kdo je tisti, ki je povzdignil glas, kdo je od reagiral bolj mirno, in če prepoznamo kakšno svojo napako ali pa dlje časa ponavljajoč se vzorec, je dobro, da se znamo opravičiti. Različni psihologi trdijo, da so predvsem naši partnerji, ki z nami preživijo največ časa, sposobni pritiskati na naše 'gumbe', ki izvirajo še iz našega otroštva. Predvsem v partnerskih odnosih se vidi, kje leži naša bolečina ali potlačena čustva. Odnosi so tako bolj od vsega v življenju priložnost za osebno rast. Z razlogom pravijo, da ne gre vedno za druge ljudi. Če vidite, da imate z več posamezniki isto težavo, če se vam pojavljajo vedno isti konflikti, ne le v partnerskem razmerju, temveč tudi med prijatelji in morda celo v službi, se zazrite vase in se pogovorite sami s sabo. 

Spoznajte svoje šibke točke in šibke točke partnerja

Če se konflikti pojavljajo dnevno ali celo večkrat na dan, se seveda moramo vprašati o smiselnosti takšne veze. Če se konflikti pojavljajo od časa do časa, pa to ni nič neobičajnega. Ko smo že dlje časa s svojim partnerjem, lahko skozi odnos čez čas vidimo svoje in njegove vzorce. Prepoznamo in vemo, kaj razjezi njega ali njo, ter navsezadnje, kaj je tisto, kar moti nas. Konfliktom se lahko izognemo že tako, da preprosto ne pritiskamo na 'gumbe', za katere vemo, da bolijo. 

Kaj je namen konflikta?

Vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti v prav vsakem konfliktu. Je naš namen, da zmaga naša volja preprosto in zgolj zaradi ega ter lastne veljave? Bi radi dosegli, da se nam izpopolnijo želje, kljub temu, da denimo vemo, da partnerju nekaj res ni všeč? Pri vsakem konfliktu si lahko naslednjič postavite naslednja vprašanja: Kaj je moj namen in motivacija? Kaj želim s konfliktom doseči? Je stvar, zaradi katere se prepirava, sploh vredna prepira? Me vodi racio ali čustva - sem v svojih besedah in mislih priseben ali me vodi jeza? Si želite podpore, izkazanega zaupanja ali zgolj dokazati, da imate prav vi in ne vaš partner? Bolj od vsega je pri konfliktih pomembno, da se znamo izražati. Ne mislite, da vam lahko partner bere vaše misli, zato se naučite jasnega izražanja - povejte, kaj vas boli, kaj vas moti, kaj si mislite, predvsem pa, kaj čutite. Kot smo že omenili, v zdravem partnerskem razmerju se tega ne bi smeli bati izraziti. 

Ne spuščajte se na primitiven nivo

Če začnejo v navalu jeze padati žaljivke in težke besede, se naučite odmakniti - tudi sami od sebe. Verjetno ne obstaja človek, ki ne bi vsaj enkrat v življenju pri konfliktu, predvsem pa v navalu jeze, izrekel kaj, kar je kasneje obžaloval. Vsi smo krvavi pod kožo, pomembno pa je, da če vemo, da imamo težave denimo z jezo ali verbalnimi napadi, se naučimo sami sebe obvladovati. Dobro je, da poznamo dinamiko drugega človeka in se temu primerno tudi v konfliktu odzovemo. Nikoli namreč ne gre za to, vsaj ne v čustveno zdravih razmerjih, kdo bo zmagal in kdo bo 'potegnil ta kratko', temveč kje je točka, kjer se lahko srečamo in sklenemo takšen kompromis, ki bo ugajal obema. Težke besede in žaljivke k temu ne vodijo, temveč konflikte le še poslabšajo. 

Nasvet naših babic in dedkov - nikoli ne pojdite spat jezni 

Pomembno je, da se zavedamo, da lahko z vsakim konstruktivnim konfliktom zrastemo osebno, tudi in predvsem pa lahko zraste naše razmerje. Če pogledamo svoje odnose v lastnem življenju, lahko vidimo, da se z ljudmi, ki jih imamo radi, nismo zbližali le ob lepih stvareh, zabavah in praznovanjih, temveč se ljudje združujemo in globlje povezujemo predvsem v težkih situacijah, ki nam pokažejo, da nismo sami. Ne dojemajte konfliktov kot nekaj slabega in naučite se jasno izražati svoja čustva. Kompromisi so temelj vsakega razmerja, bolj kot ego pa je pomembno, da na koncu prevlada ljubezen do drugega, predvsem pa do sebe. Zato, če le lahko, nikoli ne pojdite spat jezni, ker z razlogom pravijo, da ne vemo, kaj bo jutri.